Preloka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Preloka
Zapuščena hiša v Preloki.jpg
Preloka is located in Slovenija
Preloka
Preloka
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°28′14.7″N 15°20′28.77″E / 45.470750°N 15.3413250°E / 45.470750; 15.3413250Koordinati: 45°28′14.7″N 15°20′28.77″E / 45.470750°N 15.3413250°E / 45.470750; 15.3413250
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Črnomelj
Prva omemba 1536
Površina
 • Skupno 8,31 km2
Nadmorska višina 284,7 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 110
 • Gostota 13 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8344 Vinica, Črnomelj
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Préloka je naselje v Sloveniji, v jugovzhodnem delu Bele krajine. Leži visoko nad reko Kolpo ob cesti Vinica – Preloka – Adlešiči. V bližini je hrib Krtinjek (335 m), s katerega je lep razgled na dolino Kolpe.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Povprečna nadmorska višina naselja je 226 m.

Pomembnejša bližnja naselja so: Adlešiči (7,5 km), Vinica (9 km) in Črnomelj (19 km).

Naselje sestavljajo zaselki: Preloka, Kroci, Jakovini, Novoseli, Škavurini, Valeti in Vidine.

V vasi se nahaja cerkev sv. Trojice, ki je bila omenjena že leta 1334. V času Vojne krajine naj bi bila po ljudskem izročilu prvotno to pravoslavna cerkev Svete Nedelje.

Vas Preloka ima danes 150 prebivalcev.

V Preloki uspešno deluje tudi Kulturno umetniško društvo »Lepa Anka« Preloka.

Ime Preloka je ledinsko ime za lego prek loke, njeni zaselki Kroci, Jakovini, Valeti, Vidine, Novoseli in Škavurini pa so patronimična imena (izpeljana iz osebnih lastnih imen, npr. Vidine iz priimka Vidina, Kroci iz Krotec itd.). Preloka v ožjem pomenu besede, torej brez zaselkov, se je tja do leta 1880 imenovala tudi Brdo. Od približno leta 1953 imamo nove hišne številke, od takrat imajo hišne številke Preloka tudi vsi njeni zaselki. V vasi so razvite vse panoge kmetijstva - poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo (zelo kvalitetno belo in rdeče vino dajejo žlahtne trte, posajene na južnih in zahodnih pobočjih pod vasjo in na Krtinjeku). Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je v vasi živelo 143 ljudi, število prebivalcev žal upada (1961 – 266 ljudi, 1971 – 234, 1981 – 198 in 1991 – 158 ljudi). Preloka ima župnijsko cerkev sv. Trojice, trgovino, lep gasilsko-prosvetni dom … Preloška šola je bila zgrajena leta 1866. Bila so leta, ko je šolo obiskovalo tudi po 198 otrok (vse od Zilj do Žuničev) in so v njej poučevali tudi po trije učitelji. S šolskim letom 1963/64 je postala podružnična, s samo prvimi 4 razredi, po šolskem letu 1978/79 pouka na Preloki ni več, šola, ki je nekoč slovela kot ena najlepših šolskih stavb v Beli krajini, pa prav žalostno propada. Leta 1974 so začeli gasilci in kulturniki, ki so na Preloki tako rekoč eno, graditi nov večnamenski dom. Odprli smo ga leta 1983 in smo nanj zelo ponosni, saj je v njem med drugim dvorana za 150 ljudi z enim največjih odrov v Beli krajini. Vas je bila kulturno vedno zelo razgibana. Najbolj znana je po svoji folklorni skupini in tamburaših. Večstoletno tradicijo ljudskega petja in plesov na Preloki zdaj neguje tukajšnje Kulturno umetniško društvo Lepa Anka, v okviru katerega delujejo folklorna skupina, tamburaši in še druge sekcije. Oživiti poskušamo tudi nekoč zelo živahno gledališko dejavnost v kraju. Preločani se zelo spoštljivo spominjamo svojih rojakov - igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Staneta Starešiniča, ki se je rodil na Preloki in se je vanjo vedno rad vračal in ki je imel veliko zaslug za razcvet našega folklorizma in za gledališki utrip kraja, in dolgoletne učiteljice na Preloki, domačinke Marije Starešinič, ki je mnogo prispevala h gospodarskemu in zlasti vsestranskemu kulturnemu razvoju kraja. Preloka je bila od nekdaj zanimiva za etnologe, muzikologe, ljubitelje lepe narave in panoramskih razgledov, za fotografe, filmarje … Ni mnogo krajev v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tako lepo lego in predvsem zanimivimi in gostoljubnimi ljudmi, ki še niso povsem utonili v morju svetovne globalizacije.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Bivša šola[uredi | uredi kodo]

Nekdanjo šolsko poslopje nasproti cerkve ki propada več kot 30 let od kdaj ni več pounka so razglasili za spomenik lokalnega pomena. Nameravajo ga obnovit. V prenovljeni stavbi iz leta 1866 naj bi Krajinski park Kolpa ustanovil center za doživljanje biodiverzitete vendar krajani hočejo tam imet dediščinski center. Obnova naj bi se finacirala iz sredstev ministerstva za kulture.[2][3]

Folklorna skupina »Lepa Anka« Preloka[uredi | uredi kodo]

Preloka je bila od nekdaj kulturno zelo razgibana vas, začetek organiziranega kulturnega delovanje pa sega v leto 1952, ko je bila uradno ustanovljena folklorna skupina in so pod vodstvom Staneta Starešiniča pripravili kar dveurni program belokranjskih plesov in pesmi, oziroma v leto 1953, ko je bil ustanovljen KUD Svoboda »Oton Župančič« Preloka (15. avgusta 1953); njegov prvi predsednik je bil Slavko Novak. Leta 1960 je prevzela vodenje folklorne skupine Marija Starešinič in jo potem vodila kar 40 let, Franc Starešinič pa je skoraj prav toliko let vodil tamburaše. Ta skupina je pod imenom FS Lepa Anka Preloka nastopala po vsej naši domovini (od Beltincev do Kopra, Kamnika, Ljubljane …) in tudi tujini (od Zagreba, Celovca, Rezije … vse do nastopa na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1996). In na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici v Italiji je bila leta 1974 razglašena za eno izmed najbolj izvirnih, pristnih folklornih skupin. Po krajšem predahu v delovanju je leta 2005 naš KUD »Lepa Anka« znova zaživel. Danes je gonilo kulturnega dogajanja v vasi ter skrbi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine kraja in okolice.

Župnija Svete Trojice Preloka[uredi | uredi kodo]

Prva omemba cerkve Svete Trojice sega v leto 1334, ko je omenjena kot "capella sancte trinitatis" in kot podružnica cerkve sv. Križa na Vinici. Na mestu današnje župnijske cerkve je bila po prvih desetletjih 16. stoletja postavljena »vlaška« cerkev, tj. pravoslavna, in je obsegala le sedanj prezbiterij. Ladja z zvonikom je bila prizidana v 17. stoletju. Cerkev je bila sprva viniška podružnica, iz katere se je 1787 izločila kot lokalija. Leta 1860 je bila lokalija pozdvignjena v župnijo. Današnja župnija obsega vasi Preloka, Zilje, Balkovci in Žuniči. Župnija ima danes približno 400 duš. Podružnice so cerkev sv. Antona v Ziljah, kapela Rožnevenske Matere Božje v Grdunih (Balkovci) in kapela sv. Nikolaja v Žuniči. Največja znamenitost naše župnijske cerkve so baročni glavni oltar sv. Trojice (1864) in Plečnikovi lestenci.

Kje smo?[uredi | uredi kodo]

Slikovita gručasta vas Preloka stoji na razgledni vzpetini, visoko nad levim bregom Kolpe, v jugovzhodnem delu Bele krajine, ob cesti Vinica – Preloka – Adlešiči. Z vrha vzpetine (302 m), kjer stojita cerkev sv. Trojice z nadvse zanimivo in pestro zgodovino ter šolsko poslopje še iz francjožefovskih časov, in s hriba Krtinjek (335 m), zahodno od vasi, je čudovit razgled na dolino Kolpe, daleč na Hrvaško in ob jasnem vremenu celo do Kamniških Alp. Južno od Preloke proti Kolpi so na terasah zaselki s patronimičnimi imeni Jakovini, Kroci, Valeti, Vidine, Novoseli in Škavurini. Geografsko spada to območje k nizkemu krasu, v smeri proti Adlešičem je jama (jamam pri nas rečemo zvonke) Šikara, ki jo je med drugimi raziskoval znani učitelj na Preloki in kasneje španski borec Mihael Pintar – Toledo, proti Kolpi pa jama Školji, o kateri se je po ustnem izročilu ohranila legenda o materi, ki se je vanjo zatekla pred Turki. Med bolj znanimi sta še Petrišina jama in Džot (tudi z znano legendo). Upravno spadamo v krajevno skupnost Vinica in v občino Črnomelj.

Preloka je doma in tudi po svetu najbolj znana po svoji folklorni skupini in tamburaših. Naš ples Lepa Anka, po katerem smo poimenovali tudi naše kulturno društvo (KUD Lepa Anka Preloka), je najstarejša varianta tega v Obkolpski dolini dokaj razširjenega plesa, naša Carska kasa pa je sploh edini primer tega plesa. Na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici v Italiji smo bili leta 1974 razglašeni za eno izmed najbolj izvirnih, pristnih folklornih skupin.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. M.B.-J. "Po 30 letih konec propadanja?", Dolenjski list, 11.2.2010, str. 8
  3. Rudi Vlašič, "Šolsko streho bodo popravili sami", Dolenjski list, 22.9.2011, str. 9

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]