Griblje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Griblje
Griblje ob Kolpi (spodaj levo), zadaj Gorjanci
Griblje ob Kolpi (spodaj levo), zadaj Gorjanci
Griblje is located in Slovenija
Griblje
Griblje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°34′31.61″N 15°17′33.94″E / 45.5754472°N 15.2927611°E / 45.5754472; 15.2927611Koordinati: 45°34′31.61″N 15°17′33.94″E / 45.5754472°N 15.2927611°E / 45.5754472; 15.2927611
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Bela krajina
Občina Črnomelj
Krajevna skupnost Griblje
Prva omemba 1526
Površina
 • Skupno 3,4 km2
Nadmorska višina 153,4 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 337
 • Gostota 99 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8332 Gradac
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Griblje so večje naselje v Beli krajini. Ležijo med reko Kolpo in cesto Podzemelj - Krasinec - Dragoši - Fučkovci - Dolenjci - Adlešiči - Preloka - Vinica. Naselje sestavljajo zaselki Dolnje Griblje, Brinsko selo, 'Srednje Griblje in Gornje Griblje. Pomembnejša bližnja naselja so: Podzemelj (4 km), Gradac (6 km) in Črnomelj (9 km), Adlešiči (6 km).

Ime Griblje izhaja iz staroslovanske besede gribljati (tj. brazdati, orati). V preteklosti so ime povezovali tudi z besedo groblja, kar pa ne drži. V urbarjih in najstarejšem zemljevidu je ime Grüble in ne Groble.[navedi vir]

V vasi stoji cerkev svetega Vida. V starih časih sta bila cerkev in pokopališče tik ob gozdu. Brezov gozd so kmetje po letu 1848 s pomočjo vprežne živine izkrčili. V brezju so kmetje napravili kal oziroma lokev (Goranja lokva), kjer so kopali glino za opeko.[navedi vir] V tistih časih so tam pasli tudi živino, kjer pa je bilo zaradi kraškega sveta pomanjkanje vode. V bližini leži kraj Rudna peč, kjer je v plasteh zemlje tudi železova prst.[navedi vir]

Kmetijska krajina z ribnikom zahodno od Gribelj

Mejna reka Kolpa/Kupa je v tisočletjih s poplavljanjem ustvarila rodovitne travnike, t. i. loke. Sled erozije in nanosa se še dandanes pozna. Reka je izdolbla severno pot zaradi svojega podzemeljskega delovanja, saj velik del vode ponika in se spet pojavlja v obliki studencev, ki jih ob reki nahajamo na vsakem koraku. S sedanjo načrtno spremembo slapov na Kolpi v jezove se je začela erozija bregov v drugi obliki. Jezovi onemogočajo naravno migracijo rib v obeh smereh reke. S spremembo slapov v jezove se je začelo spreminjati tudi rastlinstvo na obeh bregovih Kolpe. Povečan obisk kopalcev v poletnem času je povečal onesnaženje reke in njenega okolja.[navedi vir]

Griblje z okolico so najbolj suh kraj v Beli krajini, z najmanj padavin na m² na leto.[navedi vir]

V Gribljah se je rodil Niko Županič (Zupanič) (1876 – 1961), ustanovitelj Katedre za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ohranil je najstarejše slike vasi in ljudi, ki sta jih naslikala Ivan Vavpotič in Maksim Gaspari.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Aleš Iglič in Veronika Kralj-Iglič, NIKO ŽUPANIČ,Izbrana dela iz historične etnologije in antropologije,Ob 130. obletnici avtorjevega rojstva, Ljubljana 2006.
  • Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach 1689.
  • Jože Šimec, Izvor imena vasi Griblje, Dolenjski list, 11. januar 2001, stran 17.
  • Katarina Zupanič, Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini, Županičev zbornik, Ljubljana, 1939.
  • Mirjam Bezek-Jakše," S plugom bi lahko doktoriral",Anton FILAK (Griblje)osemkratni udeleženec svetovnih prvenstev v oranju ..., Dolenjski list,št.42,2000.
  • Priročni krajevni leksikon, (za BK R.Š.- Roman Šimec) MK Ljubljana 1997.
  • Rajko Muršič, Mihaela Hudelja, Niko Zupanič, njegovo delo, čas in prostor, Spominski zbornik ob 130. obletnici rojstva dr. Nika Zupaniča,Filozofska fakulteta Ljubljana, 2009
  • Sv. VID GRIBLJE,Blagoslovitev in posvetitev zvona, Spominska knjiga, Griblje 2008.
  • Zupanič - Kralj, Veronika, Aleš Iglič in Veronika Kralj – Iglič: Niko Zupanič in njegov boj za identiteto Slovencev. Rast. Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja ,Novo mesto, 2007.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]