Marindol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marindol
Kolpa marindol.jpg
Marindol is located in Slovenija
Marindol
Marindol
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°30′17.58″N 15°19′53.58″E / 45.5048833°N 15.3315500°E / 45.5048833; 15.3315500Koordinati: 45°30′17.58″N 15°19′53.58″E / 45.5048833°N 15.3315500°E / 45.5048833; 15.3315500
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Črnomelj
Prva omemba 1536
Površina
 • Skupno 6,23 km2
Nadmorska višina 238,3 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 91
 • Gostota 15 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8341 Adlešiči
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Márindol (tudi Marijin dol, Šobatovci in Šobatovo selo) je naselje v Sloveniji.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1548 so se v vas naselili še bosanski in liški Uskoki pod vodstvom stotnika Ivana Lenkovića. Zaradi te kolonizacije je vas skupaj z bližnjim kranjskim Žumberkom postala del Vojne krajine, čeprav je bila geografsko ločena od njenega preostanka. Med letoma 1579 in 1881 sta bila Žumberak in Marindol del Vojne krajine, nato pa sta bila ob njeni ukinitvi začasno dodeljena hrvaški upravi. Toda spor med Kranjsko in Hrvaško ter Ogrsko o tem spornem ozemlju formalno ni bil razrešen vse do propada dvojne monarhije leta 1918. Leta 1941 so fašisti priključili to področje Italijanski kraljevini. Do leta 1945 je vas spadala pod hrvaški Karlovac, nato pa je od leta 1945 do 1948 spadala pod Črnomelj, nakar je bila leta 1948 spet vrnjena Karlovcu. Od leta 1952 pa je bila ponovno priključena Črnomlju in s tem Sloveniji.

Do danes v vasi prevladuje prebivalstvo uskoškega porekla, ki govori štokavščino in je pravoslavno.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Povprečna nadmorska višina naselja je 255 m.

Pomembnejša bližnja naselja so: Vrhovci (0,5 km), Adlešiči (2,5 km) in Črnomelj (15 km).

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Zajc, Marko. »Žumberak kot pozabljena regija : Ali kako lahko mejno področje zmede slovenske politike«, Zgodovinski časopis 57 (2003). S. 261-266.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]