Podzemelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Podzemelj
Podzemelj1.JPG
Podzemelj is located in Slovenija
Podzemelj
Podzemelj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°36′31.32″N 15°16′24.41″E / 45.6087000°N 15.2734472°E / 45.6087000; 15.2734472Koordinati: 45°36′31.32″N 15°16′24.41″E / 45.6087000°N 15.2734472°E / 45.6087000; 15.2734472
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Metlika
Površina
 • Skupno 1,98 km2
Nadmorska višina 155,3 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 144
 • Gostota 73 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8332 Gradac
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Podzemelj je naselje v Občini Metlika, ki je od Metlike oddaljen šest kilometrov.

Podzemelj je kraj, prvič omenjen leta 1279, pod razglednim hribom Kučar (222m).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Hrib Kučar je bil poseljen že v prazgodovinski dobi o čemer pričajo ostanki nasipov na južnem vrhu hriba. Na severnem vrhu so odkrili poznoantični naselbinski kompleks iz 5. - 6.stoletja z dvema cerkvama, krstilnico in več stanovanjskimi zgradbami[2]. Ta poznoantična naselbina je bila v antiki obdana z obzidjem. Kraj je bil poseljen že v halštatski dobi, o čemer pričajo tudi najdbe iz tega obdobja. Po količini najdb kaže, da je bilo na tem kraju eno največjih železnodobnih selišč v širšem južnoalpskem prostoru[3]. Tako so na južnem in severnem pobočju Kučarja odkrili halštatsko topilnico železove rude, na severnem delu pa ostanke kovačnice in več hiš. Svoje mrtve so v tistem času pokopavali v gomile ob vznožju hriba in sicer blizu današnjih vasi Grm, Zemelj in Škrilje. Nekatera grobišča so štela čez 30 gomil. Te grobove so po večini odkopali že pred prvo svetovno vojno, izkopanine pa so prepeljali v Naravoslovni muzej na Dunaju in Narodni muzej v Ljubljani.

Kraj je bil poseljen tudi v rimskem obdobju, saj so v kraju našli tudi rimski nagrobnik, posvečen bogu Silvanu.

Kasneje je kraj sicer izgubil na pomenu, vendar obstajajo materialni dokazi, da je bil poseljen tudi v srednjem veku, saj je Janez Vajkard Valvasor kasneje opisal cerkev sv. Martina, po kateri se je imenoval tudi kraj, ki se je v tistem času imenoval Sv. Martin. Cerkev naj bi v kraju stala že pred letom 1228, kdaj je bila zgrajena pa ni podatkov. Tudi o tem, kdaj se je kraj preimenoval v Pozemelj ni podatkov, verjeto pa je, da je ime povezano z bližnjo vasjo Zemelj, ki leži nekoliko višje naprej.

Leta 1523 je imela vas osem kmetij in je spadala pod gradaško gospostvo.

Danes je vas obrobnega pomena, cerkev sv. Martina pa ima danes baročno podobo. Cerkev je osrednji del vasi, mimo nje pa vodi cesta proti vrhu Kučarja, na katerem se danes širijo vinogradi s tipičnimi belokranjskimi zidanicami. Hrib je danes spomeniško zaščiten, na vrhu pa so ostanki cerkvice iz 4. stoletja.

Pomembnejši objekti[uredi | uredi kodo]

V bližini je športno letališče, kamp in kopališče. V vasi je tudi nova osnovna šola, ki so jo zgradili leta 2003, po tem, ko je stara šola julija 2002 pogorela.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  2. Janez Dular, Slavko Ciglenečki in Anja Dular, Kučar : železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju = Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 1, Ljubljana 1995
  3. Janez Dular: Podzemelj, Katalogi in monografije 16, 1978

Glej tudi[uredi | uredi kodo]