Brezovica pri Metliki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Brezovica pri Metliki
Brezovica pri Metliki se nahaja v Slovenija
Brezovica pri Metliki
Brezovica pri Metliki
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°41′28.74″N 15°18′12.18″E / 45.6913167°N 15.3033833°E / 45.6913167; 15.3033833Koordinati: 45°41′28.74″N 15°18′12.18″E / 45.6913167°N 15.3033833°E / 45.6913167; 15.3033833
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaBela krajina
ObčinaMetlika
Površina
 • Skupno0,77 km2
Nadm. višina
363,8 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno82
 • Gostota110 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Brezovica pri Metliki je razložena obmejna vas v Občini Metlika, ki stoji pod južnim pobočjem Gorjancev severno od doline potoka Sušica. Manjši del naselja stoji na hrvaškem ozemlju, kjer je voden pod imenom Brezovica Žumberačka.[2] Meji še na naselja Malo Lešče, Grabrovec in Bušinja vas.

Na območju vasi se nahaja mejni prehod za obmejni promet, ki pa po dogovoru med državama ni posebej nadzorovan.[3]

Potek državne meje[uredi | uredi kodo]

Potek meje

Območje vasi je zanimivo zaradi močno vijugaste meje, ki sledi razdrobljenemu katastru zemljišč. Meja med drugim večkrat prečka lokalne ceste, kar povzroča nevšečnosti lokalnim prebivalcem. Posebnost je tudi enklava hrvaškega ozemlja, ki jo povsem obkroža slovensko ozemlje, edini tak primer v Sloveniji. V enklavi, ki meri približno 250 m v dolžino in 30 v širino, stoji nekaj hiš.[4]

Zaradi manjšega dela, kjer se ozemlje slovenskega in hrvaškega katastra prekrivata, je bil ta del meje predmet mednarodne arbitraže. Sklep, razglašen leta 2017, ni spreminjal mejne črte v delih, kjer je bila usklajena s katastrskimi mejami, tako da enklava ostaja.[4]

Enclava[uredi | uredi kodo]

Neskladnost razmejitve držav na tem mestu je pritegnila pozornost poljskega turista K. Wrone, ki je 23. aprila 2015 na sporni parceli s površino 100 m² razglasil mikrodržavo »Kraljevina Enclava« in se oklical za kralja. Do začetka naslednjega meseca je podelil okrog 130 državljanstev in s pomočjo spletnega glasovanja izbral nekaj ministrov, za plačilno sredstvo pa izbral kriptovaluto Dogecoin. Eksperimenta, podobnega drugim mikrodržavam, kot je Sealand, ni priznala nobena država, je pa vzbudil precejšnje zanimanje domačih in tujih medijev ter spletne skupnosti.[5][6][7] Kasneje je Ministrstvo za zunanje zadeve RS sporočilo, da gre za slovensko ozemeljsko zahtevo, o kateri bo v kratkem odločala mednarodna arbitraža, zato je ustanovitelj preselil svojo državico na nikogaršnje ozemlje na meji med Hrvaško in Srbijo v bližini Liberlanda.[8]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 92. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
  3. "Uvedba skupne mejne kontrole in pogoji za prehod meje na mejnih prehodih po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija 2013". Slovenska Policija. 26.6.2013. Pridobljeno dne 14.5.2015.
  4. 4,0 4,1 Gaube, Aleš (1.7.2017). "Sodišče je večinoma sledilo katastru". Dnevnik. Pridobljeno dne 2.7.2017.
  5. "Vznikanje "držav" na nikogaršnjih zemljah - na meji s Slovenijo zrasla Enclava". MMC RTV-SLO. 14.5.2015. Pridobljeno dne 14.5.2015.
  6. Cuthbertson, Anthony (8.5.2015). "The Kingdom of Enclava: 'Smallest country in Europe' adopts dogecoin as national currency". International Business Times. Pridobljeno dne 14.5.2015.
  7. Cuglin, Nevenka (12.5.2015). "Nove države na ničijim zemljama - Još jednu je na granici Hrvatske proglasio i Poljak". Dnevnik. Pridobljeno dne 14.5.2015.
  8. Rajšek, Bojan (25.5.2015). "Na meji v Metliki ni več Kraljevine Enklava". Delo. Pridobljeno dne 15.6.2015.