Otok, Metlika
Otok | |
|---|---|
.JPG) | |
  Otok Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°36′53.8″N 15°17′42.07″E / 45.614944°N 15.2950194°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Bela krajina |
| Občina | Metlika |
| Površina | |
| • Skupno | 1,99 km2 |
| Nadm. višina | 140,8 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 65 |
| • Gostota | 33 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 8332 Gradac |
| Zemljevidi | |
Otok je vas v Občini Metlika, ki leži na široki ravnini ob reki Kolpi. Je del Krajevne skupnosti Podzemelj.[2] V Otoku od leta 1934 deluje prostovoljno gasilsko društvo Otok. Vas je imela pomembno vlogo med drugo svetovno vojno, saj so slovenski partizani v neposredni bližini leta 1944 uredili partizansko letališče, na katerem so zavezniška letala varno pristajala kljub neposredni bližini nemških in ustaških sil na hrvaški strani Kolpe.
Partizansko letališče
[uredi | uredi kodo]Pred vasjo stoji letalo DC-3 (Dakota), s kakršnim so med 2. svetovno vojno zavezniki na osvobojeno ozemlje Bele krajine dovažali orožje, strelivo, gorivo, sanitetni material in hrano, na varno pa odvažali ranjence, bolnike, nosečnice in druge civiliste ter rešene zavezniške vojake. V Beli krajini je poleg partizanskega letališča pri Otoku (s kodnim imenom Piccadily Hope), delovalo še letališče v bližnjem Krasincu (Piccadily Hope A), na območju Mlak pa so ga zaradi močvirnatega obkolpskega terena kmalu opustili.[3]
Ob muzejski Dakoti stoji več informativnih tabel, mdr. v spomin na največjo humanitarno-vojaško operacijo v tem delu Evrope, in sicer evakuacijo civilistov 25. in 26. marca 1945. Takrat so zavezniki z letališča pri Krasincu z 12 Dakotami v dveh dneh na varno v Dalmacijo prepeljali prek dva tisoč ljudi.[4][5]
Najbolj znana je evakuacija zavezniških vojakov, osvobojenih v napadu pri Ožbaltu konec avgusta leta 1944; od tam so se peš prebili na belokranjsko svobodno ozemlje. 105 avstralskih, britanskih, novozelandskih in ameriških vojakov so 19. septembra 1944 z letališča pri Otoku prepeljali v oporišče v Bariju v Italiji. V povojnem zgodovinopisju je akcija postala znana pod imenom Vranov let. V spomin na ta dogodek pri letalu vsako leto potekajo slovesnosti.[6]
Muzejska Dakota
[uredi | uredi kodo]Letalo Douglas C–47 oziroma civilna različica DC–3 je transportno letalo iz obdobja druge svetovne vojne. Bilo je eno izmed najpomembnejših letal 2. svetovne vojne in kljub starosti še vedno v uporabi.
Letalo je dvomotorno propelersko s štirimi člani posadke. V uporabo v Jugoslaviji je po letu 1953 prišlo 34 primerkov. Uporabljena so bila do leta 1976. Letalo poganjata dva zvezdasta, 14 cilindrična motorja Pratt Whitney R – 1830 – 90D s trokrakimi kovinskimi propelerji.
Muzejska Dakota s taktično številko 71 253 je bila v uporabi v 679. transportni eskadrilji na letališču Pleso pri Zagrebu. Po izločitvi iz uporabe je poveljstvo jugoslovanskega vojnega letalstva (JVL) izdalo soglasje o postavitvi letala kot muzejskega obeležja. Leta 1984 so letalo prepeljali na lokacijo pri vasi Otok pri Metliki. Sprva je bilo letalo obarvano v barvno shemo JVL. Leta 1986 pa so ga prebarvali v britansko barvno shemo, v kateri je ostalo do danes.
Letalo je edini ohranjen primerek v Sloveniji in s tem predstavlja tehnično dediščino. Zaradi edinosti in zgodovinskega pomena je izrednega pomena tudi za slovensko vojaško dediščino. Na lokaciji je letalo postavljeno v spomin na partizanska letališča in spuščališča v Sloveniji v času NOB ter kot spomin na zavezniško pomoč (Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Sovjetska zveza) - letala tega tipa so pod zastavami vseh treh omenjenih držav pristajali na belokranjskih letališčih.
Za ohranjanje letala skrbi Vojaški muzej SV, ki je eksponat obnovil leta 2010 in 2020.
Osnovni mere letala so:
- dolžina 19,65m;
- razpon kril 28,96m;
- površina kril 91,7m²
- višina 5,16m;
- teža 7700kg;
- nosilnost 2000kg oziroma 25 vojakov
- motor 2x1200KS (882kW);
- hitrost 368km/h;
- dolet 2400km.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ E-občina. »Naselja v občini - metlika.si«. www.metlika.si. Pridobljeno 28. septembra 2025.
- ↑ »Spomenik partizanskim letališčem«. Pridobljeno 28. septembra 2025.
- ↑ Svenšek, Ana. »Nenavadna zgodba evakuiranih iz Bele krajine pred koncem vojne: z zavezniškimi letali v Dalmacijo«. rtvslo.si. Pridobljeno 28. septembra 2025.
- ↑ Todorovski, Ilinka (16. april 2025). »Evakuacija 1945: dva dneva, dvanajst dakot, dva tisoč ljudi«. Radio Odeon. Pridobljeno 28. septembra 2025.[mrtva povezava]
- ↑ S, A. »Na Otoku pri Metliki spominska slovesnost Vranov let – osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov«. rtvslo.si. Pridobljeno 28. septembra 2025.
