Kriptovaluta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kriptovaluta je elektronski denar oz. menjalno sredstvo, oblikovano za neposredno izmenjavo informacij. Kriptovalute omogočajo zasebnost uporabnikov, decentraliziran nadzor nad legitimnostjo valut in uporabljajo kriptografijo za zaščito transakcij.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 2008 je bila ustvarjena prva decentralizirana kriptovaluta Bitcoin, ustvaril jo je razvijalec ali skupina razvijalcev z vzdevkom Satoshi Nakamoto. Prava identiteta osebe ali skupine pod vzdevkom Satoshi Nakamoto ni poznana. Bitcoin je peer-to-peer elektronski sistem denarja, kjer ni nobene potrebe po posredniku. Ustvarjanje in transakcije Bitcoina potekajo po odprtokodnem kriptografskem protokolu, vsak kovanec pa se meri do največ 8 decimalk. Najmanjša enota se imenuje Satoshi. Obstaja na stotine različnih tipov kriptovalut, znanih kot Altcoins. Kot ime samo pove, predstavljajo alternativo Bitcoinu, med seboj se razlikujejo po hitrosti transakcij, velikosti blokov, metodi distribucije, algoritmih verifikacije in po namenu uporabe. Med znane kriptovalute poleg Bitcoina sodijo še Litecoin, katerega glavni namen je postati pravo plačilno sredstvo in Ethereum, ki ima programabilen blockchain, na katerem uporablja svoj lastni programski jezik Solidity, ki mu omogoča kreiranje pametnih pogodb (smart contracts).[1]

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Decentralizacija je glavna lastnost kriptovalut. Pri kriptovalutah nekega nadzora, kot so centralne banke pri standardnih papirnatih valutah (FIAT), ni, saj je eden izmed ciljev kriptovalut, nadomestitev vseh posrednih institucij. Decentraliziran nadzor omogoča uporaba tehnologije veriženja podatkovnih blokov oziroma t.i. blockchain tehnologija. Slednja ima na dolgi rok velik potencial pri preoblikovanju poslovnih modelov in marsikdo je mnenja, da bo tehnologija služila kot temelj globalnih gospodarskih in socialnih sistemov. Kovanci gredo prvič v obtok ob končanem ICO-ju (initial coin offering), kasneje pa se lahko rudarijo in kot oblika nagrade ob razrešenem bloku novi kovanci dodajo v obtok. To je tudi oblika plačila rudarjem, ki svojo procesno moč posodijo za potrjevanje transkacij. [1]

Temelj skoraj vsake kriptovalute je podatkovna struktura imenovana blockchain. V njej najdemo listo zapisov imenovano bloki, v katerih so podatki o transakcijah, ki so po večini javno na voljo vsem uporabnikom v omrežju, podrobnosti o transakcijah pa so kriptografsko zaščitene s strani tako imenovanih hash funkcij (funkcije, ki zaporedje znakov preslikajo v novo zaporedje znakov fiksne dolžine, dobljeni rezultat pa je nemogoče preslikati v prvotno zaporedje znakov). Transakcije, ki potekajo v omrežju direktno med uporabniki, so izvedene s pomočjo zasebnih in javnih ključev, to so dolgi nizi znakov. Varnost teh ključev temelji na nezmožnosti kreiranja algoritma za učinkovito računanje največjega skupnega delitelja dveh števil. V omrežju so transakcije potrjene s strani drugih uporabnikov z dvema primarnima algoritmoma:

1. Proof of work, ki uporablja rudarje, da izračunajo zapletene matematične formule in s tem ustvarijo nove bloke, ki so potem dodani v blockchain.

2. Proof of stake, izbere uporabnika z največjim deležem ne prodanih kovancev, da potrdi transakcijo in jo doda v blockchain. [2]

Kje jih lahko kupimo?[uredi | uredi kodo]

Kriptovalute, npr. Bitcoin je mogoče kupiti na več načinov. Bitcoin je lahko kupljen lokalno in sicer preko specifičnih aplikacij kot je LocalBitcoins. Kupiti jih je mogoče tudi na Bitcoin avtomatih. Tretja možnost je virtualna menjalnica - Bitstamp, kjer se lahko odpre račun, ki omogoča denarne depozite za nakup Bitcoinov. Ustanovljen je bil s strani Nejca Kodriča in Damijana Merlaka, hkrati pa je prva menjalnica v EU, ki je v celoti licencirana za opravljanje finančnih storitev. Četrta možnost je nakup pri menjalnicah, kot je Coinbase, ki ponuja platformo za transakcije. Za altcoine, predvsem Ethereum pa se večinoma uporabljajo virtualne menjalnice kot so Poloniex (predstavlja največjo menjalnico na svetu za kriptovalute), Kraken (največja Bitcoin menjalnica na svetu v obsegu in likvidnosti valute EUR) in Bittrex, ki je primarno nastal prav zaradi pomanjkanja varnosti pri trgovanju s kriptovalutami. Bitlns kupone je možno kupiti na vseh Petrolovih prodajnih mestih. Ob nakupu je priložen kupon s kodo, ki je potrebna za unovčitev. [3][4]

Kje jih lahko prodamo?[uredi | uredi kodo]

Kriptovalute lahko prodamo na več različnih mestih. Praviloma velja, kjer smo kriptovaluto kupili jo lahko tam tudi prodamo. Torej prva možnost in verjetno na splošno najlažja je, da jih prodamo tam kjer smo jih kupili. Druga možnost je da svoje kriptovalute prenesemo na eno izmed borz oz. menjalnic, ki ima v danem trenutku najboljši tečaj. Tretja možnost je, da svojo kriptovaluto uporabimo za nakup izdelka ali storitve in nam je tako ni treba menjati v lokalno valuto. Četrta možnost je, da si s posameznikom izmenjamo kriptovaluto in lokalno valuto, podobno kot bi si izmenjali eure in ameriške dolarje. [5]

Legalnost in obdavčenost kriptovalut v Sloveniji?[uredi | uredi kodo]

Kriptovalute v Sloveniji niso prepovedane.[6] Finančna uprava Republike Slovenije je januarja 2017 podala izjavo, da dobiček ustvarjen iz naslova trgovanja s kriptovalutami ni obdavčen. Pri prejemanju dohodka v kriptovalitah in rudarjenju kriptovalut se pa davek že upošteva, saj gre v obeh primerih za obliko dohodka.[7]

Zaščita[uredi | uredi kodo]

Ker upravljanje s kriptovalutami ni preprosto je za zagotovitev ustrezne varnosti potrebno upoštevati nekaj osnovnih smernic:

1.Izbira ustrezne denarnice:

  • Hladne denarnice so primerne za hranjenje večjih vsot. Niso povezane v omrežje, tako da je kraja možna zgolj v primeru, če ima napadalec fizični dostop do njih. Denarnico je potrebno zaščititi z geslom ali PIN kodo.Geslo in koda ščitita vaš zasebni ključ, ki omogoča da lahko uporabljate vaše kriptovalute. Torej denarnica sama po sebi ne hrani npr. Bitcoinov temveč hrani ključ za uporabo Bitcoinov
  • Vroče denarnice so tiste, ki imajo dostop do interneta in so zaradi tega dejstva manj varne, ker je v teoriji vse kar je dostopno na internetu potencialno tudi tarča za hekerje. [8]

2. Varnostna kopija denarnice: Možnosti za izgubo denarnice je ogromno, zato je potrebno poskrbeti za ustrezno varnostno kopijo. Varnostna kopija naj bo shranjena na vsaj dveh različnih lokacijah in na različnih medijih (USB ključ, zgoščenka, zapis na papirju).

3.Uporaba več-faktorske avtentikacije: Vse spletne borze in storitve omogočajo nastavitev vsaj 2-faktorske avtentikacije (2FA), pri kateri se pri prijavi poleg običajnega gesla vpiše tudi unikatno, časovno spremenljivo kodo, ki jo zgenerira aplikacija na telefonu. Pri nastavitvi avtentikacije je potrebno preveriti možnost povrnitve dostopa do računa, v primeru izgube aplikacije za generiranje kod. [9]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "wallstreet". Kriptovalute. Pridobljeno dne 20.1.2018. 
  2. ^ Miles (12.12.2017). "ibm". Blockchain Identity. Curtis. Pridobljeno dne 21.1.2018. 
  3. ^ "mojprofit". Kje in kako kupiti ali trgovati s kriptovalutami?. Pridobljeno dne 21.1.2018. 
  4. ^ "svetkriptovalut". Kje kupiti Bitcoin?. 4.8.2017. Pridobljeno dne 21.1.2018. 
  5. ^ "Kako in kje prodati Bitcoin in druge kriptovalute? Na kaj moram biti pozoren? - Kriptomat". Kriptomat. 2018-02-05. Pridobljeno dne 2018-03-15. 
  6. ^ "Je Bitcoin v Sloveniji legalen? - Kriptomat". Kriptomat. 2018-01-31. Pridobljeno dne 2018-03-15. 
  7. ^ "Davek na kriptovalute in bitcoin. Ali moram plačati? - Kriptomat". Kriptomat. 2018-01-30. Pridobljeno dne 2018-03-15. 
  8. ^ "Bitcoin wallet - vse o kripto denarnicah - Kriptomat". Kriptomat. 2018-01-30. Pridobljeno dne 2018-03-15. 
  9. ^ "varninainternetu". Varno v svet kripto valut. 14.9.2017. Pridobljeno dne 21.1.2018.