Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa  
Kosicova Krisna pout (1855).JPG
Košičeva Križef pot v Knigi molitveni (1855)
AvtorJožef Košič
DržavaOgrska, Slovenska krajina
Jezikprekmurščina
Založnikneznan
Datum izida1843
Žanrmolitvenik, križev pot
Klasifikacija

Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa (Križev pot na 14 štacijonov ali postaj) je križev pot Jožefa Košiča v prekmurskem jeziku iz leta 1843. Ima štiri samostojne izdaje (1843, 1890, 1895, 1906), 1855 pa je izila v Knigi molitveni.

Košičev Križev pot je bila prva križev pot v prekmurščini. Pred davnimi časi katoliški ogrski Slovenci so le kajkavsko ali latinsko križev pot molili. Verjetno je Košič iz madžarskega vira napisal svojo delo.

V prvi strani je priporočilo v latinskem jeziku od Józsefa Váradyja, kjer meni, da Kri'sna pout zelo koristna za ogrske Slovence (vendo-slavicum). Podpis je nastal 22. septembra, 1843.

Pout, steri je Zvelicsiteo szvejta vu dnévi preszvéte moke szvoje z-Pilátusove tanácsne hi'se do brejga Kalvárie klacso: kak je ta najszledjdnya, – puna mánter, i drügeféle okolsztojnosztih bila na nyegovo cslovecsánszko natúro gledoucs, tak je ona vörnim krsztsenikom i globse v-szrczé szégnola, ino bole sze postüje. – Eta pout sze od ednih Bolezna Pout, od nisterih pa Kri'sna Pout imenüje.

Poulek szvedocsánsztva nikh Piszczov je preblá'sena Divicza Maria naj prvo zacsnila kri'sno Pout obhájati; pokedob je ona nejszamo krváve sztopáje Sziná szvojega tía od Kri'sa naszledüvala: nego sze je i po nyegovom pokopi rávno po tísztoj pouti nazájpovrnila. – Escse je i szledi vecskrát z-pámetjov szvojov bo'sánszka dela, i sztrasne moke Sziná szvojega premislávajoucs eto kri'sno pout z-pobo'snoszti obhájala.
Od técz májo zacsétek i krsztsenikov Proczeszie, i kri'sov vszájanya.

Košič je v svojem molitveniku Jezus moje po'selejnye tudi napisal posebno križev pot.

Ponatisi: Kri'sna pout na 14 stáczie ali posztojaliscsa razdeljena za katolicsanszke krscsenike (V Knigi molitveni, 1855); Krizsna Pout na XIV Stácie ali Posztojaliscsa razdeljena. Stampano pri Seiler Henrika doviczi v-Szombathelyi. (1890); Krizsna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa razdeljena. (1895); Krizsna pout na XIV. stácie ali posztojaliscsa radeljena. (1900); Krizsna pout na XIV stacie ali posztojiscsa razdeljena Szpravlena po-Kossics Józsefi. Trétjekrát nalozseno brezi vszega preinacsenyá. (1906).

Kasneje Jožef Borovnjak, Jakob Sabar, Jožef Sakovič, Anton Števanec ali Jožef Klekl st. so tudi pisali prekmursko križev pot v svojih nabožnih delih.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]