Jakob Sabar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jakob Sabar
Rojstvo15. julij 1802({{padleft:1802|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Horvátzsidány
Smrt14. december 1863({{padleft:1863|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] (61 let)
Črenšovci
DržavljanstvoFlag of the Habsburg Monarchy.svg Ogrska
Poklicnabožni pisatelj, duhovnik

Jakob Sabar (madžarsko Szabár Jakab) rimokatoliški župnik v Prekmurju in nabožni pisatelj, hrvaškega rodu * 15. julij 1802 ali 1803, Horvátzsidány, † 14. december 1863, Črenšovci.

Sabar se je rodil v Železni županiji, pri Kisegu. Njegov oče je bil Josip Sabar, mati je bila Ilonka Čarič. V družini so govorili gradiščanščino. V Kisegu in Sombotelu je študiral bogoslovje. Za duhovnika je bil posvečen 21. decembra 1826 v Sombotelu. Najprej je bil kapelan na Cankovi, zatem v Turnišču. Njegov pokrovitelj je bil Franc Bernjak, cankovski župnik in dekan Slovenske okrogline. Na Gornji Lendavi (Grad) je bil dušni pastir 25 let, pred tem pastiroval v Kančevcih (1833-1835). Nazadnje od 1859 do 1863 župnikoval je v Črenšovcih.

Sabar je bil na glasu najglasovitejši cerkveni govornik prekmurščino. Spisal je in ostavil pisane propovedi za pol leta, križev pot in vse drugo, kar zahteva cerkveni obred, da se opravlja v prekmurskem književnem jeziku. Sabar žal le naslednik ga je slavil v madžarskem jeziku.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]