Bokrači
Bokrači | |
|---|---|
 | |
  Bokrači Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°43′55″N 16°11′45.37″E / 46.73194°N 16.1959361°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Puconci |
| Površina | |
| • Skupno | 2,84 km2 |
| Nadm. višina | 267,9 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 62 |
| • Gostota | 22 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9201 Puconci |
| Zemljevidi | |
Bokrači (madžarsko Bokrács, domače poimenovanje Bókreči)[2] so naselje v občini Puconci. Z okrog 60 prebivalci so ena najmanjših vasi v občini. Do reorganizacije lokalne samouprave v Sloveniji so bili Bokrači vključeni v občino Murska Sobota.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Bokrači so od občinskega središča Puconci oddaljeni 7 km, od Murske Sobote 12 km. V glavnem razloženo naselje leži vzhodno od Vaneče (3 km) in Doline na hrbtu slemena. Nadmorska višina naselja je od 235 m do 300 m. Nekaj hiš je na sosednjem spodnjem slemenu onstran plitve grape. Naselje se deli v Spodnje Bókrače ali Spodnjo ves na jugu in v Zgornje Bókrače ali Zgornjo ves na severu.[3]
Poimenovanje
[uredi | uredi kodo]Bokrači se v pisnih virih omenjajo leta 1355 kot Volkarach, ter kot Bolrah leta 1359 in Wolcrach leta 1370. Iz srednjeveških transkripcijah je razvidno, da ime izhaja iz Bolkrači, verjetno pluralne oblike osebnega imena Bolkrač, za katerega se domneva, da je hipokoristik nemškega imena s korenom folk (iz tega izhajata nemško ime Volker in slovensko ime Volkar). Ime bi se torej nanašalo na zgodnjega prebivalca kraja. Manjša verjetnost je, da ime izhaja iz slovanskega hipokoristika V'lkorač'.[4] V lokalnem narečju je vasica znana kot Bokreči.[3]
Kmetijska dejavnost
[uredi | uredi kodo]Že leta 1931 so se prebivalci naselja ukvarjali predvsem s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom, v manjšem obsegu pa tudi z vinogradništvom in čebelarstvom.[5]
Po podatkih Krajevnega leksikona Slovenije iz leta 1980 so vzpeti deli vaškega ozemlja pretežno ilovnato-lapornati, medtem ko je prst ob potoku peščena. Njive se večinoma razprostirajo na vzhodnih pobočjih, kjer sta glavni poljščini pšenica in koruza, medtem ko je nekaj vinogradov, predvsem v Zgornjih Bókračih. Travniki ležijo ob deloma zamočvirjenih tleh ob potoku, območje med Zgornjimi in Spodnjimi Bókračami pa ločuje mešani gozd, v katerem prevladujejo bor, bukev in akacija.[3]
Prebivalci so se ukvarjali predvsem z mesno živinorejo[3], v novejšem času pa tudi s turistično dejavnostjo.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Še v zadnjem četrtletju 20. stoletja je bilo nekaj hiš še lesenih, nekaj tudi praznih. Katoliško pokopališče z leseno kapelico je na Zavečnjeku, evangeličansko z zidano kapelico pa v Spodnji vesi. Pogostejši priimki so Fartelj, Rituper in Vukan. Zaradi odseljevanja se število prebivalcev zmanjšuje.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 155 prebivalcev, 34 hiš, 30 posestnikov, enega kočarja (lastnik majhnega kmečkega posestva) ter dva najemnika. Prevladovala je evangeličanska vera.[5]
Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 128, v vasi je bilo 30 hiš, 29 gospodinjstev in 115 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Bokračih živelo 111 prebivalcev, bilo je 27 hiš, 25 gospodinjstev ter 92 kmetov.[3]
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 109 | 100 | 113 | 165 | 161 | 155 | 143 | 142 | 128 | 111 | 87 | 78 | 70 | 69 | 68 |
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Vengušt, Jernej. 1919. Seznamek prekmurskih občin (krajev) z označbo pošte in zemljevidom. Radgona, p. 4.
- 1 2 3 4 5 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 286.
- ↑ Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, p. 69.
- 1 2 Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 461.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 273.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Bokrači Arhivirano 2007-09-28 na Wayback Machine.