Pojdi na vsebino

Zenkovci

Zenkovci
Zenkovci se nahaja v Slovenija
Zenkovci
Zenkovci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°43′24.17″N 16°4′48.82″E / 46.7233806°N 16.0802278°E / 46.7233806; 16.0802278
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPomurska
Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
Občina Puconci
Površina
  Skupno4,21 km2
Nadm. višina
220,6 m
Prebivalstvo
 (2026)[1]
  Skupno329
  Gostota78 preb./km2
Časovni pasUTC+1
  PoletniUTC+2
Poštna številka
9265 Bodonci
Zemljevidi

Zenkovci so naselje v Občini Puconci. Je obcestna vas na podnožju Goričkega, tik pod Bodonskim bregom, ob regionalni cesti Murska SobotaGrad. Od Murske Sobote je oddaljena 12 kilometrov. Okrog vasi je ravnica, ki je že od nekdaj nudila dobre pogoje za kmetijstvo. Vas ima tudi dva večja zaselka Romov, prvi je ob bližnjem Zenkovskem potoku, imenovan Pesek, drugi je na jugovzhodnem delu vasi, imenovan Erjavi breg.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Prvič so omenjeni 1366 kot Zdenkolch, nato 1499 kot Zwenkowcz.[2]

Ime je izpeljano iz starega slovanskega osebnega imena *Sъděmirъ ali *Sъděgostъ.[3]

V madžarskih virih so se imenovali najprej Zenkócz, ki so ga pomadžarjevali v Zoltánháza na koncu 19. stoletja.[4] Zoltan je madžarsko moško osebno ime turkijsko-arabskega izvora, pomeni sultan.[5] Nameravali so jim dati tudi pomadžarjevano ime Zengő (pomeni zveneči) ali Csengő (pomeni zvočni).[6]

V prekmurščini se imenujejo Zenkouvci, pridevnik zenkovski/zenkóuski, prebivalec Zenkovščan/Zenkóuvčar.[7]

Prireditve

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. Ivan, Zelko (1982). Historična topografija Slovenija 1. Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota: Pomurska založba. str. 96. COBISS 847659.
  3. Torkar, Silvo (2010). Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov: identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija I. (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko. str. 219. COBISS 259926528.
  4. Felhő, Ibolya (1970). Az úrbéres birtokviszonyok Magyarországon Mária Terézia korában. Dunántúl. Budimpešta: Akadémiai kiadó. str. 528. COBISS 77906177.
  5. Ladó, János; Bíró, Ágnes (1998). Magyar utónévkönyv. Budimpešta: Vince. str. 130. COBISS 9092360. ISBN 963-9069-72-8.
  6. Molnár, András; Mayer, László, ur. (2008). Viri za zgodovino Prekmurja 2./Források a Muravidék történetéhez 2. Szombathely, Zalaegerszeg, Maribor: Vas Megyei Levéltár, Zala Megyei Levéltár, Pokrajinski arhiv Maribor. str. 121. COBISS 6450995. ISBN 978-963-7227-19-6.
  7. Jakopin, Franc (1985). Slovenska krajevna imena. Ljubljana: Cankarjeva Založba. str. 340.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]