Goričko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Položaj Goričkega v Sloveniji

Goríčko je gričevnata pokrajina v severovzhodni Sloveniji, ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko. György Zakál Nemesnépi kalvinistni duhovnik in pisatelj v Őrségu je 1818 tako napisal v svoji monografiji Goričko, kot Vandalski bregi (Vandalski brejgi, Vandal Hegyek). Nekoč tukaj sta bili dve zgodovinski pokrajini Slovenska okroglina (Tótság) in Slovenska krajina (Vendvidék). Od srednjega veka so znanstvena in latinska dela tako imenovala Slovence na Ogrskem kot Vandali, ker v Vandalih so mislili potomce Slovencev.

Sotinski breg

Goričko leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije med Muro in Rabo. Po koncu prve svetovne vojne je severni del Goričkega ostal v okviru Madžarske. Goričko je dobilo ime po goricah in hribčkih, najvišji hrib pa se tu dviguje do 418 metrov nadmorske višine. Ozemlje Goričkega obsega naslednje občine: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci.

Podnebje na Goričkem je sorazmerno suho, letno pade okoli 850 l/m² padavin, kar je najmanj na Slovenskem. Prst je kisla in slabo rodovitna, zato so razmere za poljedelstvo neugodne, več možnosti je za razvoj živinoreje in sadjarstva. Kmetijske posesti so majhne in razdrobljene. Vse to in pa prometna odmaknjenost vplivata na redkejšo poselitev. Goričko je brez večjega središčnega naselja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]