Suha krajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Polja v Suhi krajini (ob cesti Žužemberk-Trebnje)

Suha krajina je manjša pokrajina, ki leži na severo-zahodnem delu Dolenjske. Njeno središče oz. največje mesto je Žužemberk. V Suhi krajini izvira in teče tudi reka Krka. Skozi pokrajino poteka tudi pomembna prometna cesta.

Ime Suha krajina izvira zaradi prepustne zemlje, ki je na apnencu in zato v vrhnji plasti ostane malo vode, večina je pronika v podtalnico in Krko.

Pokrajina je ena izmed manj razvitih v Sloveniji, število prebivalcev pa upada. Slab gospodarski položaj je posledica neugodnih naravnih razmer in zgodovinskih dogodkov. Rudarstvo in fužinarstvo, ki je imelo v dolini velik pomen še v 19. stoletju, je ob koncu prejšnjega stoletja zaradi slabih prometnih povezav zamrlo. Zgraditev dolenjske železnice ob Temenici je dokončno potisnila dolino reke Krke v gospodarsko osamo. Po drugi svetovni vojni so bili ti kraji načrtno zapostavljeni zaradi sodelovanja prebivalcev z domobranci[navedi vir]. Ta ocena pa je bila pristranska, kajti zgodovinske analize kažejo, da je bilo veliko ljudi na strani partizanskega narodnoosvobodilnega boja[navedi vir]. V Suhi krajini pred letom 1994 ni bilo občinskega središča, čeprav je pokrajina merila približno toliko kot povprečna občina. Suha krajina je ostajala na robu štirih velikih občin.

Danes je Suha krajina pretežno kmetijska pokrajina, saj se večina prebivalcev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Kljub temu je čistih kmečkih gospodinjstev le okoli 15 %, večina ostalih pa ima še dohodke iz drugih nekmetijskih dejavnosti. Žal je zunaj kmetijstva premalo delovnih mest, zato veliko prebivalcev dnevno migrira v večja in bolj oddaljena industrijska središča. Povezavo z njimi je olajšala pred nekaj leti dograjena avtocestna povezava med Ljubljano in Novim mestom.

Literatura[uredi | uredi kodo]

• Slovenija, pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998.