Pertoča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pertoča
Pertoča is located in Slovenija
Pertoča
Pertoča
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°46′29.66″N 16°2′39.59″E / 46.7749056°N 16.0443306°E / 46.7749056; 16.0443306Koordinati: 46°46′29.66″N 16°2′39.59″E / 46.7749056°N 16.0443306°E / 46.7749056; 16.0443306
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Prekmurje
Občina Rogašovci
Površina
 • Skupno 4,73 km2
Nadmorska višina 227,7 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 408
 • Gostota 86 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9262 Rogašovci
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Pertoča je naselje v Občini Rogašovci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pertoča je vas na Goričkem. Leta 1365 je prvič omenjena z imenom Walsefolua, leta 1541 se omenja pod imenom Perthocha.[2]

V vasi je cerkev svete Helene. Župnija se prvič omenja leta 1425. Nekatere vasi, ki danes pripadajo tej župniji, so takrat pripadale župniji sv. Jurija. O majhni podružnični cerkvici na Pertoči govori zapis, ki ga je našel tišinski dekan Franc Ivanoci in ga objavil v Časopisu za zgodovino in narodopisje v Mariboru leta 1914. Za časa Ladislava V., leta 1425, se omenja, da so postavili cerkev sv. Jelene. Okrog leta 1600, je podružnica sv. Helene postala sedež protestantske župnije z nemškim cerkvenim jezikom in s tujimi pridigarji. Po osemdesetih letih je župnija postala katoliška. Leta 1615 je tu služboval evangeličanski pastor. K župniji so pripadala vasi Večeslavci, Ropoča, Fikšinci, Kramarovci in Ocinje. Med župljani so bili tudi Nemci.

Prebivalstvo je naraščalo in zato so že pred prvo svetovno vojno delali načrte o povečavi cerkve. Šele leta 1963 so dobili dovoljenje za gradnjo nove cerkve. Posvečena je bila leta 1970.

V madžarski revoluciji (1848) se je borilo devet pertoških vojakov: Štefan Segevi, Štefan Šajt, Jožef Šajt, Janoš Haužar, Janoš Mencigar, Janoš Čontola, Janoš Fleischhakker, Štefan Kosednar, Štefan Turha.[3]

Umetnik Rupnik v Pertoči[uredi | uredi kodo]

Novembra leta 2009 je jezuit Marko Rupnik okrasil celoten prezbiterij z velikim mozaikom. V njem je prikazan trpeči Jezus s črnim križem, ki se srečuje z žalostno materjo Marijo. Na vrhu prezbiterija je zmagoslavni Jezus, ki sedi – po vzoru na starodavne upodobitve v Pomurju, kot je tudi v Prekmurju Žalostni Jezus, ki sedi. Eden od njih je med krajema Lipovci in Dokležovje. Na levi strani je zavetnica cerkve sveta Helena, ki je bila, kot njen sin Konstantin Veliki, iz Niša. Na desni strani mozaika je krstilnica s svetim Janezom Krstnikom, ki kaže na Jezusa: »Glejte, to je Božje Jagnje, ki odjemlje grehe sveta!«.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ I. Zelko: Historična topografija Slovenija 1. – Prekmurje do leta 1500, Pomurska založba Murska Sobota 1982. (72. str.)
  3. ^ Vasi digitális könyvtár: Kik voltak a honvédek?

Glej tudi[uredi | uredi kodo]