Večeslavci
Večeslavci | |
|---|---|
 Večeslavci na Goričkem s cerkvijo sv. Helene (foto: V. Bohinec, 1931) | |
  Večeslavci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°47′9.29″N 16°2′26.69″E / 46.7859139°N 16.0407472°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina |  Rogašovci |
| Površina | |
| • Skupno | 5,14 km2 |
| Nadm. višina | 232,9 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 354 |
| • Gostota | 69 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9262 Rogašovci |
| Zemljevidi | |
Večeslavci so naselje v Občini Rogašovci.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Prva omemba o vasi se nahaja iz leta 1365 kot Wenchezlaufolua, leta 1499 pa Wecheslawcz.[2] Leta 1836 se pojavi kot Vocseszlavecz.[3] Ime morda izvira iz osebnega imena Venčeslav.[4]
Domače prekmursko poimenovanje se ujema z uradnim knjižneslovenskim poimenovanjem. Ime prebivalca v prekmurščini Večeslavčar (Večeslavčan).[5]
V madžarščini so se imenovali prvič Vecseszlavecz, ki so ga spremenili v času madžarizacije v Vasvecsés, ki ni zrcalil izvirnega poimenovanja.[3]
Prireditve
[uredi | uredi kodo]- Leta 1958 Borovo gostüvanje.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Ivan, Zelko (1982). Historična topografija Slovenija 1. Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota: Pomurska založba. str. 92.
- 1 2 Lászlóné Bárány, ur. (2003). Magyar nagylexikon XVIII. (Unh–Z). Budapest: Magyar Nagylexikon Kiadó. str. 273–274. ISBN 963-9257-19-2.
- ↑ Mihaela, Koletnik. Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). str. 218. ISBN 978-961-6656-28-3.
- ↑ Franc, Jakopin (1985). Slovenska krajevna imena. Ljubljana: Cankarjeva Založba. str. 309.
