Pojdi na vsebino

Serdica

Za rimsko mesto Serdica, danes Sofija v Bulgariji, glej Serdica (mesto).
Serdica
Serdica se nahaja v Slovenija
Serdica
Serdica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°48′59.3″N 16°1′27.01″E / 46.816472°N 16.0241694°E / 46.816472; 16.0241694
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPomurska
Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
ObčinaRogašovci
Površina
 • Skupno4,99 km2
Nadm. višina
239,5 m
Prebivalstvo
 (2025)[1]
 • Skupno530
 • Gostota110 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
9262 Rogašovci
Zemljevidi

Serdica je naselje v Občini Rogašovci. Serdica je druga najsevernejša vas v Občini Rogašovci, saj severneje leži le še Sotina.

V času druge svetovne vojne je bil del vasi, kjer je bil večji delež nemškega prebivalstva, priključen k Nemčiji, čeprav je bila večina Prekmurja priključena Madžarski. Posamezni slovenski prebivalci dela Serdice, ki je bil vključen v Nemčijo, so s pismom zahtevali od madžarskega voditelja Horthya vključitev v Madžarsko.[2]

Na zemljevidu jo lahko najdemo na čisto skrajnem severo-zahodnem delu Goričkega. Serdica ima okrog 500 prebivalcev, med njimi tudi Rome. Na severu meji z Avstrijo, sosednje vasi pa so Sotina, Gornji Slaveči, Nuskova, Kramarovci in Ocinje.

Zaselki

[uredi | uredi kodo]

Vas sestavljajo številni zaselki kot so: Ljubljana (Cigansko naselje), Benkove Grabe, Turzova Graba, Glošnjak, Žimanov Vrh, Kovačev Breg, Ves, Črešnjeva Gasa, Kozičeva Graba, Brunarov Breg (Murec), Serdiški Breg in Rdeči Breg. V vasi se nahaja tudi drugi največji vrh v Prekmurju, to je Serdiški breg ali Rdeči breg z 416 m n. v. Na njem je postavljena brunarica TD Rogašovci. Ob jasnem vremenu se ponuja razgled v Ledavsko dolino, na Madžarsko, v Avstrijo in na Štajersko (Pohorje, Boč, Kapela...). Priložnost je videti tudi zasnežene vrhove v avtrijskih Alpah.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

V vasi se nahajajo znamenitosti, kot je Fartekov mlin, ki pa ne obratuje več, objekt nekdanje podružnične šole OŠ Sveti Jurij, ki je zgrajena iz usedlin, na njej se pa vidijo fosilni ostanki morskih živali, omembe vreden je še turistični objekt družine Kisilak, ki se imenuje Čebelji gradič. V vasi so še trgovina, pivnica, nogometni klub Serdica, številni ribniki domačinov, čebelnjaki, vinogradi, stari sadovnjaki ... Vas premore tudi obrtnike, številni prebivalci pa hodijo na delo v sosednjo Avstrijo. Nekdaj rodovitna vas, ki je pri vsaki domačiji premogla hlev, se sedaj zmeraj bolj zarašča, ljudje opuščajo kmetijstvo, predvsem živinorejo in se selijo v večja mesta. Stare domačije pa kupujejo Angleži in Nemci, saj najdejo v teh krajih svoj mir.

Znani ljudje

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. Darja Kerec, Hlev je bil pod Nemci, hiša pod Madžari (2021). Str. 31.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]