Serdica
- Za rimsko mesto Serdica, danes Sofija v Bulgariji, glej Serdica (mesto).
Serdica | |
|---|---|
.jpg) | |
  Serdica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°48′59.3″N 16°1′27.01″E / 46.816472°N 16.0241694°EKoordinati: 46°48′59.3″N 16°1′27.01″E / 46.816472°N 16.0241694°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Rogašovci |
| Površina | |
| • Skupno | 4,99 km2 |
| Nadm. višina | 239,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 541 |
| • Gostota | 110 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 9262 Rogašovci |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2020 (kjer ni drugače navedeno). | |
Serdica je naselje v Občini Rogašovci. Serdica je druga najsevernejša vas v Občini Rogašovci, saj severneje leži le še Sotina.
Lega[uredi | uredi kodo]
Na zemljevidu jo lahko najdemo na čisto skrajnem severo-zahodnem delu Goričkega. Serdica ima okrog 500 prebivalcev, med njimi tudi Rome. Na severu meji z Avstrijo, sosednje vasi pa so Sotina, Gornji Slaveči, Nuskova, Kramarovci in Ocinje.
Zaselki[uredi | uredi kodo]
Vas sestavljajo številni zaselki kot so: Ljubljana (Cigansko naselje), Benkove Grabe, Turzova Graba, Glošnjak, Žimanov Vrh, Kovačev Breg, Ves, Črešnjeva Gasa, Kozičeva Graba, Brunarov Breg (Murec), Serdiški Breg in Rdeči Breg. V vasi se nahaja tudi drugi največji vrh v Prekmurju, to je Serdiški breg ali Rdeči breg z 416 m n. v. Na njem je postavljena brunarica TD Rogašovci. Ob jasnem vremenu je odličen razgled v Ledavsko dolino, na Madžarsko, v Avstrijo in na Štajersko (Pohorje, Boč, Kapela...). Priložnost je videti tudi zasnežene vrhove v avtrijskih Alpah.
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
V vasi se nahajajo tudi znamenitosti kot je Fartekov mlin, ki pa več ne obratuje, objekt nekdanje podružnične šole OŠ Sveti Jurij, ki je zgrajena iz usedlin, na njej se pa vidijo fosilni ostanki morskih živali, omembe vreden je še turistični objekt družine Kisilak, ki se imenuje Čebelji gradič. V vasi so še trgovina, pivnica, nogometni klub Serdica, številni ribniki domačinov, (med njimi je najlepši Alfreda Horvata) čebelnjaki, vinogradi, stari sadovnjaki... Vas premore tudi obrtnike, številni ljudje pa si služijo denar v sosednji Avstriji. Nekdaj rodovitna vas, ki je pri vsaki domačiji premogla hlev, se sedaj zmeraj bolj zarašča, ljudje opuščajo kmetijstvo, predvsem živinorejo in se selijo v večja mesta. Stare domačije pa kupujejo Angleži in Nemci, saj najdejo v teh krajih svoj mir.
Znani ljudje[uredi | uredi kodo]
- Mihál Gaber, ki je z Števanom Bokanom napisal dve katoliški pesmarici v prekmurskem jeziku med 1824 in 1826. Pesmarici lahko najdemo v Gradcu
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Serdica |