Markišavci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Markišavci
Markišavci.JPG
Markišavci is located in Slovenija
Markišavci
Markišavci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°40′58.39″N 16°9′48.51″E / 46.6828861°N 16.1634750°E / 46.6828861; 16.1634750Koordinati: 46°40′58.39″N 16°9′48.51″E / 46.6828861°N 16.1634750°E / 46.6828861; 16.1634750
Država Zastava Slovenije Slovenija
Tradicionalna pokrajina Prekmurje
Občina Murska Sobota
Površina
 • Skupno 2,92 km2
Nadmorska višina 193,8 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 187
 • Gostota 64 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9000 Murska Sobota
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Markišavci (madžarsko Márkusháza, prekmursko Markiševci, nekoč Markoševci, ali Markušovci) so naselje v Občini Murska Sobota.

Naselje se prvič omenja leta 1365 kot Markysolch v dokumentih s katerimi je madžarski kralj podelil posesti hrvaško-dalmatinskemu banu Petru Széchyju in njegovemu bratu sedmograškemu škofu Dominiku. Leta 1366 je naselje spadalo pod dolnjelendavsko gospostvo, in se omenja kot Markuzonch in districtu Sancti Martini.

Zemljiški gospodje[uredi | uredi kodo]

Leta 1564 je bil zemljiški gospod v Markišavcih Gregor pl. Horvath de Markosocz (v nekaterih virih tudi Markosoczy de Markosocz), ki je v kraju posedoval 3 porte (lat. sessionem). Ker ni imel moških potomcev so posesti prešle preko njegove hčerke na družino Batsmegyey. Po izumrtju le te so posesti v 2. polovici 17. stoletja prešlje na družino Czigany, katere člani so v Markišavcih tudi prebivali. Del posesti je bil prodan baronski družini Zaruba in družini Berke. Po smrti Antona pl. Adelffyja, ki je posesti pridobil preko svoje soproge Ane Marije pl. Gombossy (le ta je bila vnukinja Petra pl. Berke), so bile njegove posesti prodane grofu Szaparyju. S porokami so posesti v prvi polovici 18. stoletja prešle iz družine Czigany na družino Kregar, v 2. polovici 18. stoletja na družino Pollak (kasneje Pósfay), v začetku 19. stoletja pa še na družini Augustič in Sohar.

V Markišavcih je umrl Adolf Augustitš zadnji dekan Slovenske okrogline. V kraju je prebival okrajni glavar Anton pl. Sohar Tukaj so se rodili:

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]