Franc Perko
Franc Perko | |
---|---|
pokojni beograjski nadškof in metropolit | |
Sedež | Beograd |
Obdobje službovanja | 1986 - 2005 |
Predhodnik | Alojzij Turk |
Naslednik | Stanislav Hočevar |
Redovi | |
Duhovniško posvečenje | 29. junij 1953 |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 19. november 1929[1] Krka |
Smrt | 20. februar 2008[2] (78 let) Ljubljana |
Vera | rimskokatoliška |
Insignije | |
Catholic-hierarchy.org |
Franc Perko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, akademik, profesor teologije, beograjski nadškof in beograjski metropolit, * 19. november 1929, Krka, † 20. februar 2008, Ljubljana.
Škofovsko geslo
[uredi | uredi kodo]Latinsko: Uniti in Spiritu
Slovensko: Združeni v Duhu
Starogrško: Ενωμένοι το πνεύματι (beri: Enomenoi to Pneumati)[3]
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe. Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo. Ta ustanova je bila ukinjena, zato se je leta 1945 vpisal na državno klasično gimnazijo in jo leta 1949 tudi uspešno končal z maturo. Jeseni 1949 je začel študirati na državni Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika ga je posvetil Anton Vovk leta 1953. Po novi maši je odšel služiti vojaščino v Beograd. Bil je tudi zaprt, zaradi obtožb glede »neprijateljske propagande«.[4]
Leta 1964 je postal predavatelj na ljubljanski Teološki fakulteti, jeseni leta 1965 pa je odšel študirat v Rim, kjer je na Papeškem orientalskem inštitutu tudi doktoriral. Dne 16. decembra 1986 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za beograjskega nadškofa in prvega beograjskega metropolita. Papež ga je tudi posvetil v baziliki sv. Petra, dne 6. januarja 1987.
Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev frančiškan Rafael Rodić, ki pa še ni bil metropolit.
Nadškof Perko je bil med letoma 1986 in 1991 član Mednarodne teološke komisije, v obdobju 1988–1998 pa je bil tudi član Mednarodne katoliško-pravoslavne teološke komisije. Predsedoval je tudi jugoslovanski oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda (od 1993 do konca svojega škofovanja).[5]
Odpoved in delovni pokoj
[uredi | uredi kodo]Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi slabega zdravstvenega stanja zaprosil za upokojitev. Umrl je 20. februarja 2008 v duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani. Pokopan je bil na Ljubljanskih Žalah 23. februarja 2008.
Franc Perko se je v pokoju udeleževal razprav o vojnem in povojnem obdobju v bivši Jugoslaviji in je bil kritičen do tedanjih oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa Gregorija Rožmana in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Catholic-Hierarchy.org — USA: 1990.
- ↑ https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/perko-franc-2/
- ↑ novogrško: Ενωμένοι στο πνεύμα (beri: Enomenoi sto pneuma)
- ↑ »Umrl nadškof dr. Franc Perko«. Pridobljeno 15. novembra 2024.
- ↑ Pri nazivu Jugoslovanska škofovska konferenca moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija, nato pa Srbija in Črna gora. Ko je postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije, čeprav se že slišijo težnje po njenem razbitju: Srbijo s Kosovim, Črno goro in Makedonijo.
- ↑ »Perko oster do komunistov in OF«. 11. junij 2006. Pridobljeno 15. novembra 2024.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Jugoslovanska škofovska konferenca
- Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda
- Ekumenizem
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Rojeni leta 1929
- Umrli leta 2008
- Slovenski rimskokatoliški nadškofje
- Rimskokatoliški nadškofje Beograda
- Metropoliti Beograda
- Člani Jugoslovanske škofovske konference
- Ekumenski delavci
- Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda
- Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda