Škofija Ptuj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pavel Posád, pomožni škof Škofije České Budĕjovice ter naslovni škof Škofije Ptuj

Škofija Ptuj, ali tudi Škofija Poetovio (latinsko Dioecesis Poetoviensis), je naslovna škofija ter nekdanja škofija Rimskega cesarstva. Je edina naslovna škofija na območju današnje Slovenije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rimsko mesto Poetovio je bil škofijski sedež v provinci Norik in je bil sufragan Oglejskemu patriarhatu. Škofje, ki so delovali v Poetoviji, so bili:

  • Viktorin Ptujski (2. polovica 3. stoletja – 2. november 303), prvi poimensko omenjeni poetovijski škof, umrl mučeniške smrti med Dioklecijanovimi preganjanji, svetnik in cerkveni oče.
  • Aprijan, omenjen 343/344 v Pismu Atanazija Velikega, ki ga je poslal iz koncila v Sardici Cerkvi v Mareoti v Egiptu.[1]
  • Marko, omenjen 377, ki so ga pregnali Gotje, ki so bili arijanci in so umestili sebi naklonjenega škofa Julija Valensa.
  • Julij Valens, arijanski škof, po rodu iz Poetovia, je bil po kratkem škofovanju vsled odpora pravoverne večine izgnan. Zaradi tega je mesto izdal Gotom, ki so ga leta 378 tudi osvojili in oplenili. Ko je cesar Gracijan leta 380 Gote premagal, je Valens pobegnil v Italijo, kjer je posvečeval arijanske škofe in duhovnike. Večinoma je deloval v Milanu. Leta 381 je bil na oglejskem koncilu pod predsedstvom Ambroža Milanskega zaradi krivoverstva obsojen in izobčen.
  • Marko (drugič) je bil na Oglejskem koncilu ponovno potrjen za poetovijskega škofa. Ambrož ga v svojem pismu imenuje »sveti mož Marko, duhovnik častitljivega spomina« (»sancto viro Marco admirabilis memoriae sacerdoti«).[2] Njegov naslednik ni znan, po navedbah Jurija Hauptmana, vikarja v Hajdini, naj bi po Markovi smrti škofijo soupravljal emonski škof Cest. Kakor navaja sveti Hieronim (glej navedke v članku Stridon), so se že vsaj desetletje pred tem začela pogosta pustošenja raznih barbarskih plemen, ki so se nadaljevala v 5. stoletje. Posebno hud je bil vdor Hunov leta 452 iz Ogrskega. Nekoliko bolj stabilen mir je nastopil, ko je Narzes (478–573), general cesarja Justinijana I., v dveh bitkah porazil Gote. V tem času se omenja kot škof Vigilij.
  • Vigilij, zadnji poimensko znani poetovijski škof, omenjen 557 v aktih oglejskega koncila, ki se je odvil leta 558.

Glede na ohranjene podatke je razvidno, da je poetovijska škofija obstajala približno 300 let.[3][4]

Naslovna škofija[uredi | uredi kodo]

Naslovna škofija je bila ustanovljena leta 2000, ko je bil Anton Stres imenovan za pomožnega škofa Škofije Maribor. Naslovni škofje so bili do sedaj:

# Slika Ime Rojen Naslovni škof Škofovske službe
1.
VidGajsek - Nadskof Stres.jpg
Anton Stres 15. december 1942,
Donačka Gora, Zastava Slovenije Slovenija
13. maj 2000
7. april 2006

pomožni škof Škofije Maribor (2000–2006)
škof Škofije Celje (2006–2009)
nadškof koadjutor Nadškofije Maribor (2009–2009)
nadškof Nadškofije Ljubljana (2010–2013)
predsednik Slovenske škofovske konference (2010–2013)

2.
Bishop Pavel Posád.jpg
Pavel Posád 28. junij 1953,
Budkov, Zastava Češke Češka
26. januar 2008

škof Škofije Litoměřice (2004–2008)
pomožni škof Škofije České Budĕjovice (2008–)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Letter to the Mareotis from Sardica, a.d . 343-4., Newadvent.org, pridobljeno 12. maj 2017.
  2. ^ Ambrož Milanski, Sancti Ambrosi opera, zvezek 10, uredila Michaela Zelzer, Dunaj 1982, stran 323.
  3. ^ Mihael Napotnik, Sveti Viktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec, samozaložba, Dunaj 1888, strani 181–182 (COBISS).
  4. ^ Matej Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuji, samozaložba, Maribor 1889, strani 11–15 (COBISS).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]