Pojdi na vsebino

Matej Slekovec

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matej Slekovec
Portret
Rojstvo6. avgust 1846({{padleft:1846|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Kunova
Smrt15. december 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (57 let)
Ljubljana
Državljanstvo Avstro-Ogrska
Poklicduhovnik, zgodovinar, duhovnik
Odstranjena rojstna hiša Mateja Slekovca v Kunovi pri Negovi.

Matej Slekovec, slovenski duhovnik in zgodovinar, * 6. avgust 1846, Kunova, † 15. december 1903, Ljubljana.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Matej Slekovec se je rodil v Kunovi pri Negovi v kmečki družini, očetu Jožetu in materi Mariji, rojeni Kramberger. V Mariboru je obiskoval gimnazijo in bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1871. Bil je kaplan v Središču ob Dravi, Cirkovcih, Markovcih, in v Lovrencu na Dravskem polju. Med leti 1887 in 1903 je bil župnik v Markovcih. Kot upokojenec naj bi vodil škofijski arhiv v Mariboru, a je že dva tedna po upokojitvi umrl v Ljubljani, kjer je pokopan na Navju.[1]

Spominska plošča Matej Slekovec
Spominska plošča na cerkvi v Lovrencu na Dravskem polju je eden od spomenikov, ki počastijo njegovo delo in življenje.

Kot zgodovinar samouk je zbiral predvsem gradivo iz raznih arhivov v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Zagrebu, Salzburgu, na Ptuju ter na Dunaju. Na osnovi tega gradiva je objavil vrsto zgodovinskih razprav in prispevkov o slovenski Štajerski kot samostojne publikacije ali v raznih časopisih in revijah.[2]

Kot ponatisi iz časopisa ali samostojne publikacije so izšli:[3]

  • Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju (1885)[4],
  • Odlični Kranjci (1887)[5],
  • Kobilice (1887),
  • Škofija in nadduhovnija v Ptuju (1889)[6],
  • Sekelj, rodoslovna in životopisna razprava (1893)[7],
  • Die Szekely oder Zekel v. Konvent (1894)[8],
  • Polidor pl. Montagnana (1895),
  • Turki na slov. štajerskem (1894)[9],
  • Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške (1898)[11],
  • Kapela žalostne Matere Božje (1902).
  • Kraci na Slovenskem Štajerskem.[12]

V SPOMIN 120. LAT SMRTI LJUBITELJSKEGA ZGODOVINARJA, DUHOVNIKA, MATEJA SLEKOVCA je bil izveden SLAVNOSTNI SIMPOZIJ.[13]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Franc Ksaver Lukman: Slekovec, Matej (1846–1903), Slovenska biografija
  2. ↑ Matej Slekovec: Turki na slovenskem Štajerskem, Wikivir, 21. maj 2019
  3. ↑ »ZGODOVINA - KIDRIČEVO«. ZGODOVINA - KIDRIČEVO (v britanski angleščini). Pridobljeno 20. januarja 2024.
  4. ↑ »dLib.si - Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  5. ↑ »dLib.si - Odlični Kranjci«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  6. ↑ »dLib.si - Škofija in nadduhovnija v Ptuji«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  7. ↑ »dLib.si - Sekelji«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  8. ↑ »dLib.si - Die Szekely oder Zekel von Revent, Freiherren von Friedau. Genaulogische und biografische Skizze«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  9. ↑ »dLib.si - Kruci na Slovenskem Štajerskem«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  10. ↑ »dLib.si - Vurberg«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  11. ↑ »dLib.si - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  12. ↑ »dLib.si - Kruci na Slovenskem Štajerskem«. www.dlib.si. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  13. ↑ Slavnostni simpozij ob 120. obletnici smrti Mateja Slekovca, pridobljeno 29. januarja 2024

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matej_Slekovec&oldid=6164472«