Franc Ksaver Lukman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Franc Ksaver Lukman
Portret
Rojstvo 24. november 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Loke, Tabor
Smrt 12. junij 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (77 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic filozof, urednik, teolog, prevajalec, duhovnik, univerzitetni profesor, glasbenik
Era Filozofija 20. stoletja
Regija Slovenska filozofija
Šola/tradicija avguštinizem, patristika
Glavna zanimanja
metafizika (s teologijo), krščanska etika

Franc Ksaver Lukman, slovenski teolog in patrolog, * 24. november 1880, Loke pri Sv. Juriju ob Taboru, v bližini Žalca, † 12. junij 1958, Ljubljana.

Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Mariboru, se je šolal kot gojenec papeškega kolegija Germanik v Rimu na Gregoriani. Tam je dosegel doktorata iz filozofije in teologije (1906). Leta 1905 je bil posvečen v duhovnika. 1906-08 je kaplanoval v Slovenski Bistrici in v tem času dopolnil svoje znanje iz klasičnih jezikov in književnosti na Univerzi v Gradcu. Leta 1908 je začel predavati na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, od leta 1919 pa je bil profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani za historično dogmatiko, zgodovino starokrščanskega slovstva in zgodovino prvih treh stoletij krščanstva. Večkrat je bil dekan Teološke fakultete, 1926/27 pa tudi rektor univerze. Bil je predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani.[1] Bil je urednik Slovenskega biografskega leksikona (1932--52; avtor okoli 180 gesel), od leta 1940 pa tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU); dobil je tudi cerkveni naslov apostolski protonotar. Bil je odličen glasbenik in je avtor več zborovskih in bogoslužnih pesmi.

V teologiji se je odlikoval zlasti kot patrolog. Napisal je vrsto odmevnih znanstvenih patroloških razprav. Začel je tudi z načrtnim izdajanjem besedil cerkvenih očetov v slovenščini, kjer je sam opravljal velik del prevajanja in komentiranja. V letih 1938-1944 je tako izšlo 8 njegovih prevodov: dela apostolskih očetov, Ciprijana, Hieronima, Janeza Krizostoma in Avguština; v tipkopisu pa so ostali še njegovi prevodi Avguština, Gregorija iz Nise, Janeza Krizostoma, Gregorija Velikega in Tertulijana.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]