Stane Pejovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stane Pejovnik
Portret
Rojstvo4. maj 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (73 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklickemik

Radovan Stanislav »Stane« Pejovnik, slovenski kemik, * 4. maj 1946, Dolenja vas.

Leta 2009 je bil izvoljen za 42. rektorja Univerze v Ljubljani.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Izobrazba[uredi | uredi kodo]

  • dipl. ing. kemije: 1970,
  • mag. kemije: 1975,
  • dr. kemijskih znanosti: 1978 vse na Univerzi v Ljubljani
  • 1976–1977 gostujoči raziskovalec (doktorand), Max Planck Institut für Werkstoffwissenschaften, Pulvermetallurgisches Laboratorium, Stuttgart

Pedagoško delo[uredi | uredi kodo]

  • 1978–1982 docent, Univerza v Ljubljani
  • 1982–1989 izredni profesor, Univerza v Ljubljani
  • 1987 (4 mesece) gostujoči profesor, North Carolina State University, Raleigh, ZDA
  • 1989 dalje redni profesor, Univerza v Ljubljani
  • 1992 (7 mesecev) gostujoči profesor, Technische Universität Graz, Graz, Austria

Strokovno delo[uredi | uredi kodo]

  • rektor Univerze v Ljubljani (2009–13)
  • dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (2005–2009)
  • prodekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (2003–2005)
  • državni sekretar za visoko šolstvo pri MŠZŠ (2000–2003)
  • direktor, Kemijski inštitut, Ljubljana (1982–1999)
  • Predsednik Sveta Vlade Republike Slovenije za znanost in tehnologijo (1999–2000)
  • Svetnik MO Ljubljana (1999–2003)
  • Predsednik Upravnega odbora ARNES (2003–2005)
  • Koordinator za področje materiali in član ZRS za področje tehniških ved pri MŠZŠ (2003–2005)

Priznanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

  • Prešernova nagrada za študente (1969)
  • Nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in iznajdbe (1977)
  • Nagrada Sklada Borisa Kidriča za publikacije o sintranju v prisotnosti tekoče faze (1981)
  • Mednarodni inštitut za znanost o sintranju, Beograd, redni član (2006)
  • Ambasador Republike Slovenije v znanosti (1994)
  • Inženirska akademija Slovenije, redni član, predsednik ( 2014-2018)
  • Dopisni član Mednarodne inženirske akademije, Moskva (1999)
  • Član Svetovne akademije umetnosti in znanosti (2005)
  • Samčeva nagrada za izjemen prispevek k razvoju FKKT (2010)
  • Častni doktorat – dr. hon.c., Clarkson University, Potsdam, ZDA (2012)
  • Zlata plaketa « Pro Universitate Labacensi » (2015)
  • Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (2016)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]