Gregor Majdič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gregor Majdič
Portret
Rojstvo30. julij 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (52 let)
Ljubljana
Področjaendokrinologija, embriologija
UstanoveVeterinarska fakulteta v Ljubljani
Alma materMedicinska fakulteta Univerze v Edinburghu

Gregor Majdič, slovenski endokrinolog, embriolog, pisatelj in popotnik, *30. julij 1967, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Gregor Majdič je leta 1992 diplomiral na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1994 tudi magistriral. Od leta 1993 do leta 1996 opravljal doktorat znanosti na Medicinski fakulteti Univerze v Edinburgu na Škotskem, kjer je leta 1996 doktoriral s področja reprodukcijske endokrinologije z disertacijo z naslovom Gene expression during fetal gonadal development (Izražanje genov med embrionalnim razvojem spolnih žlez). Od leta 1998 do leta 2001 je delal kot postdoktorand na University of Texas Southwestern Medical School v Dallasu, Teksas, ZDA.

Od leta 2001 je zaposlen na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2008 pa delno tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru kot profesor za fiziologijo. Leta 2003 je en mesec gostoval na Univerzi Keio v Tokiu na Japonskem kot gostujoči profesor, prav tako leta 2003 pa so ga izvolili za stalnega gostujočega profesorja na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu. Imel je vabljena predavanja na univerzah v Zagrebu, Hamburgu (Nemčija), Munstru (Nemčija), Liegu (Belgija), UCLA (Los angeles, ZDA), UCSF (San Francisco, ZDA), University of Massachusets (Amherst, ZDA), Colorado state University (Fort Collins, Kolorado, ZDA), Univerzi Keio (Tokio, Japonska) in Univerzi v Kjotu (Kjoto, Japonska). Objavil je več kot 60 člankov [1] v revijah s faktorjem vpliva in več poglavij v tujih monografijah, njegovi članki pa so bili citirani več kot 1500-krat [2] .

Raziskovalno delo[uredi | uredi kodo]

Področje njegovih raziskav je molekularna endokrinologija in embriologija, predvsem razvoj spolnih organov in možganov. Glavni tematiki njegovih raziskav sta razvoj spolnih razlik v možganih (kako nastanejo razlike med ženskimi in moškimi možgani), predvsem kako na te razlike vplivajo geno in kako hormoni ter dolgotrajni vplivi stresa pred in po rojstvu na delovanje možganov v odraslem organizmu. Del raziskav posveča tudi hormonskim motilcem, ter razvoju novih celičnih terapij v veterinarski medicini. Bil je nosilec več tujih raziskovalnih projektov, med drugim dveh projektov Nacionalnih inštitutov za zdravje (ZDA) in projekta ICGEB (Organizacija združenih narodov).

Pisanje[uredi | uredi kodo]

Poleg znanstvenih člankov za znanstvene časopise redno piše poljudnoznanstvene članke za različne slovenske revije in časopise (Delo, Mladina, Gea...) in sodeluje pri pripravah oddaj o znanosti na nacionalnem radiu in televiziji. Za pisanje poljudnoznanstvenih člankov je leta 2004 prejel nagrado časopisa Delo za najboljšega pisca poljudnoznanstvenih člankov in leta 2010 nagrado Prometej Slovenske znanstvene fundacije.

Leposlovje[uredi | uredi kodo]

Gregor Majdič je avtor treh leposlovnih knjig:

  • Skrivnost življenja (izšla pri Didakti leta 2001) je krajši roman, ki na poljuden način predstavlja zgodovino medicinskih znanosti in razvoj novega življenja mlajšim bralcem.
  • Gabrijelov pasijon[3] (izšla pri založbi Ciceron leta 2006, v angleščini pa pri založbi createspace leta 2008) je zgodovinski roman, ki so ga nekateri kritiki primerjali z romanom Umberta Eca Ime rože. Gre za zgodbo meniha, ki se v začetku 16. stoletja ukvarja s proučevanjem človeških trupel, zato da bi se več naučil o delovanju človeškega telesa. Ob svojem znanstvenem delu je razpet med ljubeznijo do boga in ljubeznijo do mladostne prijateljice, zaradi svojega dela in življenja pa zaide v težave tudi pri inkviziciji, ko le-ta obišče njegovo mesto.
  • Beli Saracen, izšla v samozaložbi pri založbi Create space, zgodovinski roman iz časa križarskih vonj, v katerem podrobno predstavi medicino v arabskih državah v tem zgodovinskem obdobju, ko je bila medicina izjemno dobro razvita.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]