Matija Bravničar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Matija Bravničar
Rojstvo 24. februar 1897({{padleft:1897|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1]
Občina Tolmin
Smrt 25. november 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1] (80 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1943–1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic skladatelj

Matija Bravničar, slovenski skladatelj, pedagog in violinist, * 24. februar 1897, Tolmin, † 25. november 1977, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Najprej je pričel s študijem violine, nato pa študiral privatno kompozicijo pri Mariju Kogoju in Slavku Ostercu na ljubljanskem konservatoriju. Bil je član (violinist) opernega orkestra v Ljubljani v letih od 1919 do 1945 in tudi njegov predsednik, po vojni je bil kratek čas ravnatelj glasbene šole v Gorici, od leta 1945 do 1949 upravni direktor AG, nato vodja glasbenega oddelka pri Državni založbi, od leta 1952 dalje izredni in nato redni profesor kompozicije na AG do upokojitve 1967. Leta 1949 je postal drugi predsednik (za Karlom Pahorjem) Društva slovenskih skladateljev, 1953-1957 pa je predsedoval še Zvezi jugoslovanskih skladateljev. Leta 1951 je skupaj z Marijanom Lipovšekom urejal Slovensko glasbeno revijo.

Delo[uredi | uredi kodo]

Bravničar je bil eden prvih slovenskih simfoničnih skladateljev. Njegov opus obsega štiri simfonije, dve operi Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1928-1929) in Hlapec Jernej in njegova pravica (1936), opereta Stoji, stoji Ljubljanca (1933), mnoge simfonične pesnitve, komorne skladbe itd.

Slogovno spada med poznoromantične in ekspresionistične skladatelje. V svojih skladbah je pogosto uporabljal prvine slovenskega ljudskega glasbenega izročila.

Leta 1963 je prejel Prešernovo nagrado za Koncert za violino in orkester. Od leta 1972 je bil izredni, od leta 1974 pa redni član SAZU.

Družina[uredi | uredi kodo]

Poročen je bil z balerino Gizelo Bravničar, njun sin je Dejan Bravničar, slovenski violinist, njegov vnuk pa pianist Igor Bravničar.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



Ludwig van Beethoven Ta biografski članek o skladatelju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.