Novomeška pomlad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Novomeška pomlad je naziv za kulturno-umetniško manifestacijo iz leta 1920, katere glavni pobudniki so bili znani slovenski umetniki, med katerimi so najbolj znani pesnik Anton Podbevšek in Miran Jarc ter slikar Božidar Jakac, ki je k umetniškemu ustvarjanju pritegnil še umetnike mlajše generacije - Ivana Čarga, Zdenka Skalyckega in Marjana Mušiča. Slednji se je kasneje uveljavil v arhitekturi in gibanju, ki je bilo sprva brez imena, tudi nadel danes uveljavljeno ime.

Omenjeni umetniki so ob sodelovanju še nekaterih drugih pripravili Prvo pokrajinsko umetniško razstavo v Novem mestu v Windischerjevem salonu v Kandiji, nad katero je nekakšno pokroviteljstvo prevzel takrat že uveljavljeni slikar Rihard Jakopič. Otvoritev te razstave je bila 26. septembra 1920, dogodek pa je spremljal koncert Marija Kogoja in recitacijski nastop Antona Podbevška in Mirana Jarca. Tej razstavi je kasneje sledilo še več prireditev in nastopov, na katerih so sodelovali tudi umetniki iz drugih delov Slovenije. Tako je dobila novomeška pomlad tudi nekakšno vlogo prebujevalnice narodne zavesti in je močno vplivala na delovanje umetnikov v dvajsetih letih 20. stoletja, med katerimi je najbolj znan Srečko Kosovel, ki je kasneje sodeloval pri reviji Trije labodi, ki je, kot posledica novomeške pomladi, začela izhajati leta 1921 v Novem mestu.

O novomeški pomladi je bil leta 1989 posnet tudi film z naslovom Veter v mreži, ki ga je režiral Filip Robar Dorin.