Risto Savin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Risto Savin
Portret
Rojstvo 11. julij 1859({{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1]
Smrt 11. december 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (89 let)
Zagreb[1]
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic skladatelj

Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj, * 11. julij 1859, Žalec, † 11. december 1948, Zagreb.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Že kot dijak je rad prepeval na koru, še rajši pa doma igral klavir, kar je nedvomno kazalo na njegovo glasbeno nadarjenost.

Z devetnajstimi leti je kot prostovoljec v Gradcu stopil v topniški polk, kjer se je začela njegova uspešna vojaška kariera. Savin je bil namreč poklicni častnik (topniški oficir) avstrijske vojske, na Dunaju in v Pragi pa je privatno študiral glasbeno kompozicijo. Ko je leta 1905 odšel v Varaždin, se je podrobno seznanil s hrvaško folkloro. Tam so nastali tudi njegovi prvi samospevi. Pred prvo svetovno vojno se je ponovno selil. Najprej v Belo Crkvo v Vojvodino, nato pa v ogrsko prestolnico Budimpešto, kjer je dočakal prvo svetovno vojno. Kot vojaški častnik je ob koncu prve svetovne vojne in po razpadu dvojne monarhije končal svojo vojaško kariero, in to s činom generalmajorja.

Po končani vojni se je vrnil v Žalec. Večino svojega časa je zatem lahko posvetil glasbi. Leta 1929 se je Risto Savin ponovno selil. Tokrat na ženino domačijo na Ptuj, kjer se je z velikim uspehom lotil komponiranja del za mladinske zbore. V času okupacije se je ponovno vrnil v rodni Žalec. Čeprav so mu zaradi starosti že začele popuščati ustvarjalne moči, je leta 1942 spesnil zborovsko skladbo V boj – opus 41 – partizansko koračnico za moški zbor in male bobne. Ustvarjal je še po vojni, ko je na besedila Otona Župančiča napisal več kvalitetnih skladb za mladinske zbore.

Svoje skladbe je sprva pisal v romantičnem slogu, nato v novoromantičnem s prvinami impresionizma, končno pa je kot prvi slovenski skladatelj podlegel vplivom Wagnerjeve glasbene drame.

Savin velja za enega najpomembnejših skladateljev med romantiko in moderno.

Delo[uredi | uredi kodo]

Opere[uredi | uredi kodo]

Baleta[uredi | uredi kodo]

  • Plesna legendica (1918)
  • Čajna punčka (1922)

Samospevi[uredi | uredi kodo]

  • Pismo (Oton Župančič)
  • To je tako(Oton Župančič)
  • Svetla noč(Oton Župančič)
  • Marica(Oton Župančič)
  • Ljubica, zdaj je dan (Anton Aškerc)

Zborovske pesmi[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]





  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Record #1033851523 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.