Balet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Balet Labodje jezero, Čajkovski

Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo. Pri velikih operah romantičnega stila lahko pomeni tudi plesni vložek brez neposredne povezave z dogajanjem same opere. Balet je lahko samostojno delo, pri katerem je ples osnovna vsebina.

Najbolj prepoznavno baletno oblačilo je tutu (kratko krilce, ki stoji navzven), a je le-ta namenjen le za nastopanje na odru. V začetku potrebujejo učenci za balet le osnovna oblačila. Na treningu dekleta nosijo triko (oprijet dres) in žabe, ki so malo tanjše kot navadne. Fantje nosijo pajkice. Dres, tesno se prilegajoč telesu, omogoči učitelju, da preveri, ali učenci pravilno izvajajo vaje. Pozimi, ko je hladno, si deklice prek dresa oblečejo še tuniko (bolero) in na noge nataknejo volnene gamaše. Tako se mišice hitreje ogrejejo. Zelo pomembni so tudi baletni copati. To so zelo tanki, mehki in oprijeti copati, ki jih na nogo privezujemo s satenastimi trakovi. Za ples en pointes (na konicah prstov) se uporabljajo posebni copatki z ojačano konico. Za balerine je najprimernejša pričeska figa, saj so lasje tesno speti na zatilju, oblika glave pa je lepo poudarjena. Poznamo še druge pričeske. Pomembno je le, da plesalk lasje pri plesu ne motijo. Baletni učilnici pravimo dvorana. Opremljena je z drogom (barre) in ogledali. Otroci ponavadi začnejo plesati balet 4 ali 5 letih.

Leta 1832 je baletna plesalka Marie Taglioni prvič odplesala balet Les Sylphides (Silfida). Oblečena je bila v tesno se prilegajočo obleko s krilom iz tanke mrežaste tkanine. Videti je bila lahkotna, kot ne bi bila s tega sveta. Ta ista plesalka je tudi prva balerina, ki je kdaj koli obula baletne copate s trdo konico.

Znameniti baletni skladatelji in baletna dela[uredi | uredi kodo]

Balet Pepelka, Prokofljev

Znani baletni ansambli (izbor)[uredi | uredi kodo]

Znani baletni plesalci (izbor)[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]