Gospodarstvo Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Glej tudi: Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, Rudarstvo in energetika Slovenije, Promet v Sloveniji, Turizem v Sloveniji in Trgovina v Sloveniji
Bruto nacionalni dohodek:
  Slovenija (23.520 $)
  Višji BND na prebivalca v primerjavi s Slovenijo
  Nižji BND na prebivalca v primerjavi s Slovenijo


Gospodarstvo Slovenije je razvito in država uživa visoko raven blaginje in stabilnosti ter nadpovprečni BDP na prebivalca s pariteto kupne moči pri 83 % povprečja Evropske unije v letu 2015.[1] Nominalni bruto domači proizvod je v letu 2018 znašal 42,534 milijarde evrov, nominalni BDP na prebivalca (BDP/kos) v letu 2018 21,267 evrov. Najvišji BDP/kos je v osrednji Sloveniji, kjer je tudi glavno mesto Ljubljana. Je del statistične regije Zahodna Slovenija, ki ima višji BDP/kos kot vzhodna Slovenija.[2]

Januarja 2007 je Slovenija postala prva članica, ki se je pridružila Evropski uniji in prevzela evro od nastanka valute leta 1999. Od leta 2010 je tudi članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.[3]

Slovenija ima visoko izobraženo delovno silo, dobro razvito infrastrukturo in se nahaja na velikem prometnem križišču.[3] Raven tujih neposrednih naložb je ena najnižjih, vendar se v zadnjih nekaj letih stalno povečuje. Slovensko gospodarstvo je hudo prizadela evropska gospodarska kriza, ki se je zgodila okoli leta 2008.[3] Po letu 2013 se je BDP na prebivalca spet začel povečevati.[4] Skoraj dve tretjini delovno aktivnega prebivalstva je zaposlenih v storitvenih dejavnostih.

Področje gospodarstva v državi večinsko ureja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije.

Gospodarstvo pred osamosvojitvijo[uredi | uredi kodo]

Gospodarstvo pred osamosvojitvijo delimo na tri obdobja, na obdobje do konca 1. svetovne vojne, obdobje med svetovnima vojnama in socialistično obdobje (1945-1991).

Obdobje do konca 1. svetovne vojne[uredi | uredi kodo]

Za to obdobje so značilne počasne spremembe. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je bila kmetijstvo, saj je od njega živela večina prebivalcev. Preostali pa so se ukvarjali z obrtjo, trgovino in drugimi dejavnostmi (fužinarstvo). Industrijska podjetja so se na Slovenskem začela pojavljati šele v prvi polovici 19. stoletja. Zato, ker je Slovenija ležala v bolj slabo razvitem del avstro-ogrske monarhije, se je na Slovenskem industrializacija začela kasneje kot v bolj razvitih evropskih državah. Sredi 19. stoletja pa so prek Slovenije začeli graditi Južno železnico, ki je povezovala Dunaj s Trstom. Ta železnica je omogočila malo hitrejšo industrializacijo v primerjavi z drugimi vzhodnimi državami.

Obdobje med svetovnima vojnama[uredi | uredi kodo]

To obdobje je trajalo med letoma 1918 in 1945. Takrat se je položaj Slovenije bistveno spremenil, saj je po razpadu avstro-ogrske monarhije postala najrazvitejši del novonastale Kraljevine SHS. Število slovenskih tovarn se je do začetka 2. svetovne vojne skoraj podvojilo. Kljub temu je še vedno večina prebivalstva živela od kmetijstva (60%).

Socialistično obdobje[uredi | uredi kodo]

Socialistično obdobje je trajalo od konca 2. svetovne vojne pa do osamosvojitve Slovenije, torej med letoma 1945 in 1991. Za to obdobje je značilno da je oblast dajala večji poudarek industriji kot pa kmetijstvu. Po prvih desetletjih planskega gospodarstva in relativno dobrega gospodarskega razvoja pa je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v gospodarsko krizo. Ta se je še najbolj začela stopnjevati ob smrti Josipa Broza Tita.

Gospodarstvo po osamosvojitvi[uredi | uredi kodo]

Po osamosvojitvi se je morala slovensko gospodarstvo spopasti z dvema velikima problema, z izgubo jugoslovanskega trga in vnovičnim uvajanjem tržnega gospodarstva, ki ima glavni cilj ustvarjanje dobička.

Slovenija se je razmeroma uspešno preusmerila z nekdanjega jugoslovanskega na zahtevnejša tuja tržišča. Največja razlika pa je bila to, da so v socialističnem obdobju (Jugoslavija) dajali največji poudarek rudarstvu in industriji, v gospodarsko razvitih državah Evrope pa je bolj prevladovala storitvena dejavnost. Ob osamosvojitvi je Slovenija doživela velik padec proizvodnje, vendar se je zaradi tega dvignila storilnost, tako da to ni imelo večjih posledic. Slovenija tako, danes ni več industrijska dežela, vendar poindustrijska, v kateri več prebivalcev živi od storitvenih dejavnosti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Paritete kupne moči in bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči, evropske države, 2013–2015". www.stat.si.
  2. "Bruto domači proizvod po regijah, Slovenija, 2015". www.stat.si.
  3. 3,0 3,1 3,2 "Osnovni gospodarski podatki o Sloveniji" [Basic Economic Data about Slovenia]. Embassy of the Republic of Slovenia Vienna. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 junij 2012. Pridobljeno dne 15 marca 2012.
  4. "SURS". www.stat.si.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]