Zlata lisica
| »Zlata lisica« | |
|---|---|
 | |
| Podatki | |
| Ustanovitelji: | Senčar, Čop, Kožuh |
| Organizator: | ASK Branik |
| Prva izvedba: | 1964 |
| Zadnja izvedba: | 2024 |
| Prireditelji | |
| 46–krat: | Maribor |
| 12–krat: | Kranjska Gora |
| 1–krat: | Sarajevo |
| 1–krat: | Bad Gastein |
| Rekordi | |
| Največ lisičk: |  Vreni Schneider (7x) |
| Največ zmag: | Vreni Schneider (8x) |
| Zmage (SL): | Vreni Schneider (6x) |
| Zmage (VSL): |  Mikaela Shiffrin (3x) |
| Največji obisk | |
| Skupni: | 45.000 ljudi (1994) |
| Enodnevni: | 21.573 ljudi (2013) |
Zlata lisica je bilo tradicionalno mednarodno smučarsko tekmovanje za svetovni pokal za ženske, ki so ga leta 1964 ustanovili trije smučarski zanesenjaki Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop. Zadnja izvedba je potekala leta 2024 v Kranjski Gori ob 60-letnici tekmovanja.[1]
Prve tri so dolga leta dobile okrog vratu lisičje kožuhe, 1995 kožuhe zamenjujejo zlate broške iz rumenega, belega in rdečega zlata, z dragimi kamni. Ime najboljše v kombinaciji je vgravirano tudi na velik kristalni prehodni pokal pohorskega pokala za Zlato lisico. V prvih letih sta bili dvakrat prirejeni le dve slalomski tekmi, nekajkrat je poleg slaloma in veleslaloma potekala še dodatna tekma, kot nadomestilo odpadle tekme iz drugega prizorišča, večkrat pa je tudi prirediteljem uspelo izpeljati le eno izmed tekem.
Običajno sta dve tekmi (slalom in veleslalom), seštevek časov obeh pa šteje za Zlato lisico. Vodja tekmovanja je bil od leta 2016 Mitja Dragšič, ko je zamenjal dolgoletnega vodjo Gorazda Bedrača.[2] Najuspešnejša smučarka je Vreni Schneider s sedmimi skupnimi in osmimi posamičnimi zmagami.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]1964: Prva izvedba Zlate lisice
[uredi | uredi kodo]Leta 1964 je bila na mariborskem Pohorju organizirano prvo tekmovanje (FIS 1A) za Zlato lisico, takrat še na stari izjemno strmi zgornji progi, na stari FIS-ki pod hotelom Bellvue in pod vrhom postaje gondole. Prvo lisička je postala francozinja Marielle Goitschel, ki je zmagala tudi oba slaloma, eden je bil nadomeščen namesto prvotno predvidenega veleslaloma. Na drugem tekmi je bilo 5.000 ljudi.[3][4][5]
1970: Prvič za svetovni pokal in prva zmaga za Moser-Pröll
[uredi | uredi kodo]Leta 1970 je Maribor gostil sploh prvo tekmovanje za svetovni pokal za ženske v Jugoslaviji. Proga je bila povsem poledenela, saj so jo utrdili z 400 kilogrami umetnega gnojila iz ruške kemične tovarne. Celo tako ledena, da je Senčar na ogledu z smučmi padel in bil cel potolčen. Na sobotnem veleslalomu je svojo sploh prvo zmago za svetovni pokal dosegla do tedaj povsem neznana Annemarie Pröll. V nedeljo na slalomu pa je zmagala američanka Barbara Ann Cochran, ki je na koncu postala tudi Zlata lisiča.[6][7][8]
1972: Prvič v zgodovini ženski VSL v dveh tekih
[uredi | uredi kodo]Leta 1972 je bil v prav Mariboru, sploh prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja, veleslalom izpeljan v dveh vožnjah. Pred 10.000 gledalci pod Bellevuejem je dobila Francozinja Françoise Macchi.[9][10]
1978: Z rojstvom Snežnega štadiona prvič tekma v dolini
[uredi | uredi kodo]Leta 1978 je bila ob jubilejni 15. Zlati lisici na sporedu samo ena, slalomska tekma, z izgradnjo Snežnega štadiona, premierno organizirana povsem v dolino, lahko dostopna vsem obiskovalcem, v neposrednji bližini Maribora. Zmagala je Hanni Wenzel, ki je tako postala tudi Zlata lisička.[11][12]
Med 1979 in 1982 je bilo tekmovanje zaradi pomanjkanja snega, namesto na Snežnem štadionu, štirikrat zapored spet izpeljano na stari FIS(ki).
1988: V Kranjski Gori dvojna zmaga in lisička Svetovi
[uredi | uredi kodo]Leta 1988 niso imeli sreče z vremenom. Ob jubilejni 25. Zlati lisici v Mariboru ni bilo niti centimetra snega in previsoke temperature, zato je pet dni pred tekmovanjem padla odločitev za že četrto selitev, drugič v Kranjsko Goro, kjer je bilo 10 cm snega. Potem pa naslednji šok, 36 ur nepretrganega dežja v Kranjski Gori, kjer je bila dan pred tekmo v cilju poplava, zjutraj pred tekmo pa je na srečo začelo snežiti. Mateja Svet je dosegla dvojno zmago, na sobotnem meglenem veleslalomu v snežnem metežu in sončnem nedeljskem slalomu in s tem tudi prvič postala zlata lisička.[13][14][15][16]
1994: V treh dneh rekordnih 45.000 gledalcev
[uredi | uredi kodo]Leta 1994 je tekmovanje v Mariboru v treh dneh obiskalo rekordnih 45.000 obiskovalcev (vsak dan 15.000), sobotno nadomestno slalomsko tekmo, ki jo je dobila Urška Hrovat.[17] Na petkovem veleslalomu, ki je skupaj z nedeljskim slalomom štel za zlato lisico, je zadnjič v karieri zmagala nesrečna avstrijka Ulrike Maier, ki je teden dni kasneje izgubila življenje na smuku v Garmischu. Zlatim lisičkam so še zadnjič so podelili lisičje krzno.[18]
1995: Cilj na Trikotni jasi, tekma prvič v zgodovini v 2 dneh
[uredi | uredi kodo]Leta 1995 je bil cilj zaradi pomanjkanja snega in slabih vremenskih razmer, edinkrat doslej na Trikotni jasi (običajno start slaloma). Odločitev za to je padla tik pred zdajci, dva ni pred tekmo, kar je poželo veliko začudenja tudi pri FISi. Vreni Schneider je še zadnjič zmagala na posamični tekmi tega tekmovanja (8x) in še zadnjič postala Zlata lisička (7x), oboje rekord, ki še ni bil presežen. Nedeljski slalom so po prvi vožnji, ki so jo v celoti izpeljali, zaradi dežja prekinili, drugi tek pa so izpeljali naslednji dan (ponedeljek). Prvič v zgodovini je bila ena tekma izpeljana v dveh dneh. Ta Zlata lisica je znana tudi po tem da za najboljše tri niso več delili lisičjih krzen, temveč zlato, srebrno in bronasto broško v obliki lisičke.[19][20][21][22]
1999: Prvi in edini superveleslalom doslej v Sloveniji
[uredi | uredi kodo]Leta 1999 bi morala na novega leta dan potekati tudi tekma v superveleslalomu, a so jo zaradi slabega vremena prestavili na naslednji dan in ni štela za Zlato lisico. To je bil edinkrat doslej izpeljana tekma svetovnega v hitrih disciplinah v Sloveniji. Še isti dan je kasneje potekala tudi tekma v veleslalomu, na katerem je v svetovnem pokalu debitirala Tina Maze.
2013: Rekorden enodnevni obisk in triumf Mazejeve
[uredi | uredi kodo]Leta 2013 se je v Mariboru v dveh dneh zbralo preko 40.000 ljudi, s tem da so na sobotnem veleslalomu na katerem je zmagala Lindsey Vonn in malce pokvarila veselje domačih navijačev (Mazejeva je bila druga), je padel enodnevni rekord, ko je tekmo uradno obiskalo 21.573 ljudi. Naslednji dan je pred več kot 18.000 ljudmi na slalomu zmagala domača junakinja Tina Maze in postala tudi Zlata lisička.[23][24]
Prestavitve in odpovedi
[uredi | uredi kodo]Zaradi težav vremenom in s pripravo proge je bilo tekmovanje že 14x prestavljeno; dvanajstkrat je potekalo v Kranjski Gori (1976, 1988, 1991, 2007, 2012, 2014, 2018, 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024), enkrat v Sarajevu (1975) in enkrat v Bad Gasteinu (1974). Le dvakrat v zgodovini tekmovanja prireditev ni bila izpeljana (1998 in 2011). Štirikrat je gostila tudi odpadle tekme iz tujine, ki pa seveda niso štele za Zlato lisico.[25]
Leta 2011 je bila Zlata lisica odpovedana sredi VSL tekme (SL sploh ni bilo), zato ta vseeno šteje kot 47. v zgodovini tega tekmovanja.[26]
Rezultati
[uredi | uredi kodo]Ženske
[uredi | uredi kodo]Zlata lisička postane tista, ki osvoji najboljši skupni čas obeh tekem. 4 nadomestne tekme iz drugih odpadlih prizorišč pa ne štejejo.
Statistika
[uredi | uredi kodo]Vštete so samo tekme, ki so štele za Zlato lisico. Tri nadomestne tekme v SL (1991, 1994, 2002) in ena nadomestna v VSL (1996), pa ne.
Zlate lisičke
|
Posamične zmage
|
Veleslalomske zmage
|
Slalomske zmage
|
Gostitelji Zlate lisice
[uredi | uredi kodo]| Skupaj | Tekmovalka |
|---|---|
| 46 |  Maribor |
| 12 | Kranjska Gora |
| 1 |  Bad Gastein |
| 1 |  Sarajevo |
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]| Janica Kostelić (2001) | Tina Maze (2011) |
|---|---|
 |
.jpg) |
| Žrebanje najboljših 7 (2011) | Pogled na progo (2011) | Navijači ob nastopu Mazejeve (2015) |
|---|---|---|
.jpg) |
.jpg) |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Aleš Golob (23. november 2024). »Zelene zime kljub 60-letni tradiciji odnesle Zlato lisico, Sljeme pa se vrača januarja 2026«. MMC-RTV SLO. Pridobljeno 26. decembra 2024.
- ↑ »Mariborsko topništvo za Zlato lisico«. SiOL.net. 6. januar 2016. Pridobljeno 27. januarja 2016.
- ↑ »Odločil je drugi tek (stran 1)«. Delo. 1. marec 1964.
- ↑ »Zmagovalka prvega teka - št.1 (stran 14)«. Delo. 1. marec 1964.
- ↑ »Sestri Goitschel v olimpijskem stilu (stran 4)«. Delo. 2. marec 1964.
- ↑ »Pohorje je nared (stran 8)«. Delo. 16. januar 1970.
- ↑ »Elita je zbrana (stran 5)«. Delo. 17. januar 1970.
- ↑ »V veleslalomu Pröll (stran 4)«. Delo. 18. januar 1970.
- ↑ »Sijajna tekma na Pohorju (stran 1)«. Delo. 8. januar 1972.
- ↑ »Macchi v super formi (stran 7)«. Delo. 8. januar 1972.
- ↑ »Pohorje pripravljeno (stran 7)«. Delo. 21. januar 1978.
- ↑ »Zlato lisico '78 osvojila Wenzlova (stran 9)«. Delo. 23. januar 1978.
- ↑ »Podkoren pripravljen (stran 9)«. Delo. 29. januar 1988.
- ↑ »Na Vitrancu slovo od Alp (stran 5)«. Delo. 30. januar 1988.
- ↑ »...Zmagi Mateje Svet lepa popotnica (stran 1)«. Delo. 1. februar 1988.
- ↑ »Mateji Svet še prva zmaga za svetovni pokal v slalomu.... Svetova tretjič, Elan stotič (stran 9)«. Delo. 1. februar 1988.
- ↑ »Smučarsko slavje presežnikov (stran 1)«. Delo. 24. januar 1994.
- ↑ »Na Zlati lisici se je izkazalo še celo vreme (stran 13)«. Delo. 24. januar 1994.
- ↑ »Naši favoritki Urška Hrovat in Š. Pretnar (stran 15)«. Delo. 25. februar 1995.
- ↑ »Po nepozabnem veleslalomu tudi lepe možnosti tudi za slalomski podvig (stran 13)«. Delo. 27. februar 1995.
- ↑ »Dež odplaknil drugi slalom v ponedeljek (stran 19)«. Delo. 27. februar 1995.
- ↑ »Vreni ostaja pohorska kraljica, Katja je bila spet "olimpijska" (stran 15)«. Delo. 28. februar 1995.
- ↑ »Video: Vonnova z odličnim finalom nekoliko "pokvarila" praznik v Mariboru«. MMC RTV Slovenija. 26. januar 2013.
- ↑ »Foto/video: Tina Maze zmagala in prvič postala "zlata lisička"«. MMC RTV Slovenija. 27. januar 2013.
- ↑ »Po odpovedi Zlate lisice tekmi preselili v Bormio (page 11)«. Delo. 5. januar 1998.
- ↑ »Foto: Narava prelisičila organizatorje - veleslalom odpovedan«. MMC RTV Slovenija. 15. januar 2011.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
