Samos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sámos (grško: Σάμος, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.

Otok Samos iz zraka

Otok je središče prefekture Samos, ki obsega poleg otoka Samos še otok Ikaria in skupino manjših otokov Fournoi Korseon.

Geografske značilnosti[uredi | uredi kodo]

Otok Samos meri v dolžino (v smeri vzhod-zahod) 43 km, v širino (sever-jug) pa 13 km. Površina otoka meri 476 km², celotna dolžina obale je 159 km. Od turške obale ga loči preliv Mikale (grško: Μυκάλη, Mykáli), ki je na najožjem delu širok le okoli kilometer in pol.

Samos je gorat otok. Na zahodu otoka leži najvišji vrh Kerkis (grško: Κέρκης ali Κερκετέας) z nadmorsko višino 1434 m, ki je tudi najvišji vrh vseh egejskih otokov. Čez osrednji del otoka poteka gorski hrbet Ampelos (grško: Άμπελος, Ámbelos), z najvišjim vrhom Karvunis (grško: Καρβούνης, Karvoúnis), ki ima nadmosko višino 1153 m. Edina večja ravnina leži zahodno od mesta Pitagorio - na tej ravnini je tudi mednarodno letališče.

Pomembnejša mesta[uredi | uredi kodo]

Vatí - Samos[uredi | uredi kodo]

Mesto Vati - Samos

Glavno mesto otoka se imenuje Vatí (grško: Βαθύ, Vathý). Za pristaniški del mesta se v novejšem času uporablja tudi poimenovanje mesto Samos. Vatí - Samos je največje in tudi ekonomsko najpomembnejše mesto na otoku.

Za turiste je najzanimivejši obalni del mesta med Pitagorovim trgom, cerkvijo sv. Nikolaja in ulico Likurga Logothetisa ter naprej do cerkve sv. Spiridona in mestne hiše. Blizu mestne hiše je tudi muzej.

Mesto Vatí je sedež občine, ki obsega še več manjših naselij:

  • Paleokastro (Παλαιόκαστρο) - jugovzhodno od mesta Vatí,
  • Kokari (Κοκκάρι , Kokkári), Agios Konstantinos (Άγιος Κωνσταντίνος), Vurliotes (Βουρλιώτες, Vourliótes) - obalna mestece ob severni strani otoka,
  • Psili Amos (Ψιλή Άμμος) - znana peščena plaža na jugovzhodni obali.


Karlovasi[uredi | uredi kodo]

Plaža Megalo Seitani

Drugo največje mesto na otoku je pristanišče Karlóvasi (grško: Καρλόβασι). Mesto je sedež občine, ki obsega severozahodni in osrednji del otoka.

Za turiste mesto ni zelo zanimivo, bolj privlačne so izredno lepe plaže, ki ležijo zahodno od mesta: Potami (Ποτάμι), Mikro Seitani (Μικρό Σεϊτάνι) in Megalo Seitani (Μεγάλο Σεϊτάνι).

Pitagorio[uredi | uredi kodo]

Mesto Pitagorio
Antični Hereon - ostanki Herinega templja

Pitagorio (Πυθαγόρειο, Pythagorio) je turistično najbolj znamenito mesto na otoku. Leži na južni obali otoka. V antičnih časih je bilo na tem kraju pomembno utrjeno mesto, ki mu je vladal tiran Polikrat. Pozneje je bilo mesto opuščeno. V 19. stoletju je na tem kraju ležala vasica Tigani (Τηγάνι), ki je počasi zrastla v mestece. Leta 1955 so to mestece poimenovali Pitagorio - po matematiku Pitagori, ki je bil doma iz teh krajev, pa je moral zapustiti Samos zaradi Polikratovega preganjanja.

Mesto je sedež občine Pitagorio. Na območju občine leži še nekaj drugih zanimivih krajev:

  • Hora (Χώρα, Chora) - v letih 1849-1854 glavno mesto otoka,
  • Mitilini (Μυτιληνιοί, Mytilini) - največje naselje v občini Pitagorio,
  • Ireo (Ηραίο), nekoč ribiška vas, zdaj manjše kopališko mesto ob južni obali otoka,
  • v osrednjem delu otoka leži nekaj vasi, ki so znane po lončarstvu in po medu, npr. Pirgos (Πύργος, Pyrgos) in Kumaradei (Κουμαραδαίοι, Koumaradei).

Na območju mesta Pitagorio je kar precej turističnih znamenitosti:

  • mestno obzidje iz antičnih časov,
  • rimsko kopališče (terme),
  • Evpalinov tunel - gradbeniška mojstrovina iz časov tirana Polikrata,
  • cerkev Device Marije v jami nad Pitagoriom,
  • grad oziroma utrdba Likurga Logotetisa, borca za osvoboditev Samosa izpod Turkov.

Tik ob kraju Ireo pa leži Hereon - arheološko najdišče z ostanki veličastnega Herinega templja.

Maratokambos[uredi | uredi kodo]

Maratokambos (Μαραθοκάμπος, Marathokambos) je manjše mesto in sedež občine, ki obsega jugozahodni del otoka.

Pomembne osebnosti s Samosa[uredi | uredi kodo]