Ohrid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ohrid
Охрид
Mesto
Ohrid
Ohrid
Zastava
Zastava
Grb
Grb
Ohrid is located in Makedonija
Ohrid
Ohrid
Geografski položaj v Makedoniji
Koordinati: 41°07′01″N 20°48′06″E / 41.11694°N 20.80167°E / 41.11694; 20.80167Koordinati: 41°07′01″N 20°48′06″E / 41.11694°N 20.80167°E / 41.11694; 20.80167
Država Zastava Makedonije Makedonija
Upravljanje
 • Župan Aleksandar Petreski
Površina
 • Skupno 383,93 km2
Nadmorska višina 695 m
Prebivalstvo (2002)
 • Skupno 42.033
 • Gostota 142,97 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 6000
Omrežna skupina 389 46
Spletna stran www.ohrid.com.mk
Uradno ime: Naravna in kulturna dediščina Ohridske regije
Tip:Mešani
Kriteriji:i, iii, iv, vii
Razglasitev:1979 (3-je zasedanje), 1980 razširitev
ID #:99
Država:Flag of the Republic of Macedonia Makedonija
Področje:Evropa
Ohrid

Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Republiki Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež ohridske občine. Ohridsko občino sestavlja mesto Ohrid in 28 manjših naselij, skupno število prebivalcev občine je okoli 55.000, mesto Ohrid pa ima okrog 42.033 prebivalcev. Ohrid je največje mesto ob Ohridskem jezeru in osmo največje v državi. Ohrid je nekoč ime 365 cerkva, ena za vsak dan v letu in si tako prislužil ime ''Jeruzalem (iz Balkana)''. Mesto je bogato s slikovitimi hišami in spomeniki, prevladuje pa turizem. Nahaja se jugozahodno od Skopja in zahodno od Resena ter Bitole. Mesto leži na dnu Ohridskega polja, na osamljenem apnenčastem hribu (792 mnm), ki je rtasto zarezan in se visoko dviga nad Ohridskim jezerom (695 mnm). Po takšnem položaju na hribu (»rid« je makedonski izraz za hrib), je mesto dobilo slovansko ime (»vo rid«, »o hrid«). [1] Od leta 1980 sta Ohrid in Ohridsko jezero na seznamu svetovne kulturne dediščine UNESCO-a.

Ime[uredi | uredi kodo]

V antiki je bilo mesto znano pod grškim imenom νυχνίς (Lychnis), νυχνιδός (Lychnidos) in latinsko Lychnidus, kar verjetno pomeni "mesto svetlobe", dobesedno "dragoceni kamen, ki oddaja svetlobo", iz λύχνος (lychnos), "svetilka, prenosna luč". Polibijevi pisni viri iz drugega stoletja pr. Kr., se nanašajo na mesto kot Λυχνίδιον - Lichnidion. Mesto je ostalo je prestolnica Prvega Bolgarskega Cesarstva v zgodnjem srednjem veku, bizantinski pisci pa so ga pogosto imenovali Achrida (ρχριδα, Ὄχριδα, Ἄχρις). Od leta 879 se mesto ne navaja več kot Lychnidos, temveč kot Ohrid. V makedonščini in drugih južnoslovanskih jezikih je ime mesta Ohrid (Охрид). V albanščini je mesto znano kot Ohër ali Ohri in v sodobnih grščini Ochrida (χρίδα, χρίδα) in Achrida (Αχρίδα).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antika[uredi | uredi kodo]

Najstarejši prebivalci najširšega območja Ohridskega jezera so bili Ilirsko pleme Enhelejci in Dasareti, staro grško pleme, ki je temeljilo na vzhodu regije Lynkestis. Po nedavnih izkopavanjih je bilo mesto prisotno že iz časa kralja Phillipa II. Makedonskega, medtem, ko je Samuilova trdnjava stala že prej in sicer v 4. stoletju pr. Kr. V času rimskih osvajanj, proti koncu 3. in začetku 2. stoletja pr. Kr., so bili omenjeni Dasareti in regija Dasaretija ter starodavno grško mesto Lychnidos (grško: υχνιδός). Obstoj starodavnega grškega mesta Lychnidos je povezan z grškim mitom o feničanskem princu Kadmosu, ki je bil izgnan iz Teb, v Beociji ter pobegnil v Enhelejo in ustanovil mesto Lychnidos na obali današnjega Ohridskega jezera. Ohridsko jezero, starogrško Lacus Lychnitis (grški: Λυχνίτις), katerega modra in izjemno pregledna voda v antiki je jezeru dala grško ime, se je v srednjem veku občasno še vedno tako imenovalo. Ohrid se je nahajal ob Via Egnatia, ki je z jadranskim pristaniščem Dyrrachionom (današnji Drač) povezovala Bizanc. Arheološka izkopavanja (npr. Polikonška bazilika iz 5. stoletja) dokazujejo zgodnje sprejetje krščanstva na tem območju. Škofi iz Lychnidosa so sodelovali v več ekumenskih svetih.

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž: Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid, stran 154

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Höfler, Janez; Voje, Ignacij; Puc, Matjaž (1991). Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 117308. ISBN 86-11-06445-3. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]