Kragujevac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kragujevac
Крагујевац
Mesto

Grb
Lega Kragujevca v Srbiji
Koordinati: 43°59′N 20°53′E / 43.983°N 20.883°E / 43.983; 20.883Koordinati: 43°59′N 20°53′E / 43.983°N 20.883°E / 43.983; 20.883
Država Zastava Srbije Srbija
Ustanovitev 1476
Upravljanje
 • Župan Veroljub Stevanović
Površina
 • Mesto 835 km2
Prebivalstvo (2011)[1][2]
 • Mesto 150.835
 • Urbano 179.417
 • Urbana gostota 559,10 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 34000
Omrežna skupina (+381) 34
Registrske tablice KG
Spletna stran www.kragujevac.rs

Kragujevac (srbsko Крагујевац) je četrto največje mesto v Srbiji, takoj za Beogradom, Novim Sadom in Nišem.

Kragujevac, ki leži ob južno od Beogrda, v gozdnati Šumadiji, ob reki Lepenici in je ob popisu leta 2002 štel 180.252 prebivalcev je kulturno in gospodarsko središče Šumadije. Tu so srednje in strokovne šole, gimnazija, inštitut za kmetijstvo, gledališče, muzeji in knjižnica. Univerza v Kragujevcu je bila ustanovljena leta 1976, tu je tudi sedež episkopije. V kraju je zelo razvita industrija: kovinska, avtomobilska (tovarna avtomobilov Crvena zastava), tekstilna, več tovarn različne opreme in živilskih izdelkov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo ustanovljeno v 15. stoletju. Kragujevcac je bil med vladavino Miloša Obrenovića 1818—1839 prestolnica kneževine Srbije. Tu so ustanovili prve višje šole in ustanove v Srbiji: gimnazijo (1833), tiskarno (1833), gledališče (1834), licej (1838), vojaško oficirsko šolo (1837) ter vojaško industrijsko šolo (1857).[3]

2. svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Spomenik ustreljenim 21. oktobra 1941

Kragujevac je bil eno najpomembnejših središč narodnoosvobodilne borbe v Srbiji. Tu so leta 1941 delovale številne diverzantske skupine, hkrati pa je velik del moškega prebivalstva odšel v partizane. Jeseni 1941 so partizani blokirali nemško garnizijo v mestu, vse zveze z drugimi mesti pa prekinili. 21. oktobra 1941 so enote nemške 717. divizije iz maščevanja ustrelile večje število talcev. Starejši jugoslovanski viri so poročali o več kot 7.000 ustreljenih,[4] medtem ko so Nemci so v svojem poročilu navedli podatek, da je bilo ustreljenih 2.300 ljudi.[5] V novejših pa se srbski in nemški zgodovinarji strinjajo, da je bilo ustreljenih 2.778 ljudi.[6] To je bil eden izmed največjih vojnih zločinov med drugo svetovno vojno v Kraljevini Jugoslaviji. Med ustreljenimi je bilo tudi 18 profesorjev in ravnatelj ter več kot 300 dijakov od 4. do 8. razreda gimnazije ter 15 otrok mlajših od 12 let. Kraj zločina - Šumarice - je danes spominski park.[7] Mesto je bilo osvobojeno na tretjo obletnico tega zločina, 21. oktobra 1944.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Popis stanovništva, domaćinstava i stanova 2011. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2011. ISBN 86-84433-00-9
  2. ^ "Human resources". Statistics office of Serbia. Pridobljeno dne 2011-11-16. 
  3. ^ Veliki splošni leksikon. DZS, Ljubljana 2006.
  4. ^ Mala splošna enciklopedija DZS. DZS, Ljubljana 1973-1975
  5. ^ Kurapovna, Marcia Christoff (2009). Shadows on the Mountain: The Allies, the Resistance, and the Rivalries That Doomed WWII Yugoslavia. John Wiley & Sons. p. 167.
  6. ^ Stevan K. Pavlowitch (2008). Hitler's new disorder: the Second World War in Yugoslavia. Columbia University Press. p. 62
  7. ^ Jugoslavija, turistični vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana 1979.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]