Šumadija
Šumadija Шумадија | |
|---|---|
Geografska regija Srbije | |
 Pogled na goro Rudnik | |
 Položaj Šumadije v Srbiji | |
| Država |  Srbija |
| Največje mesto | Kragujevac |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | cca 850.000 (brez Beograda) |
Šumadíja (srbsko Шумадија, Šumàdija) je pokrajina v osrednjem delu Srbije. Ime je dobila po gozdovih, ki so nekdaj prekrivali večji del njene površine.[1]
Območje Šumadije v širšem smislu sega do Save in Donave na severu, Velike Morave na vzhodu, Zahodne Morave na jugu ter Dičine, Ljiga in Kolubare na zahodu.[2] V ožjem smislu je Šumadija območje med hribom Kosmaj na severu, mestom Smederevska Palanka na vzhodu in hribom Gledić na jugu.[3] Nekateri avtorji za severno mejo pokrajine postavljajo pas med Avalo in Kosmajem, južno pa goro Jastrebac.[4]
Površje Šumadije je sestavljeno iz niza teras, ki jih je oblikoval rob Panonskega morja, osamelih vzpetin in širokih rečnih dolin. Terase se dvigajo s severa proti jugu od 120 do 850 metrov nadmorske višine. Vzpetine so razpostavljene v smeri sever-jug:[2] Avala, Kosmaj, Bukulja, Venčac, Rudnik, Ješevac, Vujan, Juhor, Kotlenik in Gledićke planine. Višino 1000 metrov presega samo gora Rudnik z najvišjo točko Cvijićevim vrhom (1132 m).[5]
V času Srbske despotije je bila Šumadija napredna in gosto poseljena pokrajina. Po padcu despotata leta 1459 jo je velik del prebivalstva zapustil, bežeč pred Turki. Konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja se je prebivalstvo množično spet doselilo, večinoma z dinarskih predelov – Črne gore, Bosne in Hercegovine, Sandžaka, Dalmacije, Like in drugih.[1] Tedaj se je pričelo krčenje gozdov, na rodovitni zemlji se je razvilo poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo (predvsem pridelava sliv).[2]
Naselja[uredi | uredi kodo]
Pomembnejša mesta v Šumadiji so:
- Kragujevac (150.835 prebivalcev)
- Aranđelovac (24.797 prebivalcev)
- Gornji Milanovac (24.216 prebivalcev)
- Mladenovac (23.609 prebivalcev)
- Smederevska Palanka (23.601 prebivalec)
- Velika Plana (16.078 prebivalcev)
Po širši definiciji v Šumadiji ležijo tudi deli Beograda, Smedereva in Čačka.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Zemlja doseljenika«. srpsko-nasledje.rs (v srbščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2021. Pridobljeno 21. aprila 2022.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Šumadija (v hrvaščini). Zagreb: Leksikonografski zavod Miroslav Krleža. 1999–2009.
- ↑ Milošević, Miodrag (1998). Geografija: za 8. razred osnovne škole. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. ISBN 86-17-06638-5.
- ↑ Ivić, Beleške o biogračićkom govoru, Srpski dijalektološki zbornik, 24/1978, 125
- ↑ »Šumadijske planine«. srbijapodlupom.com (v srbščini). Pridobljeno 18. aprila 2022.