Licej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.

Prvotno je bil filozofska šola, ki jo je osnoval Aristotel. Kasneje je bil filozofsko-teološka šola za jezuite, ki so se tu pripravljali za študij na univerzi. V času Ilirskih provinc je bila šola uvedena tudi na slovenskem območju, ko je nadomestila gimnazijo. Po letu 1907 je ime prevzela katoliška cerkev za 6-letno srednjo šolo za dekleta (dekliški licej).

Danes se v nekaterih državah podobno ime uporablja za drugostopenjske izobraževalne ustanove - splošne srednje šole, ki odgovarjajo slovenskim gimnazijam: v Italiji liceo, v Franciji lycée, v Grčiji Λύκειο ipd, medtem ko se v Nemčiji, Avstriji in Švici odgovarjajoča ustanova imenuje Gymnasium, na Češkem in Slovaškem gymnázia ipd. Tako se npr. v Trstu splošna srednja šola s slovenskim učnim jezikom, ki pripravlja dijake na univerzitetni študij, imenuje Državni znanstveni licej s slovenskim učnim jezikom F. Prešerna. oz. Liceo scientifico statale con lingua d'insegnamento slovena F. Prešeren.

Licej je bila ustanova za filozofski in teološki študij z akademskim značajem, ki je sledila na gimnazijo. Glede funkcije so bile fakultete podobne univerzam. Predvsem so na licejih duhovnike strokovno izobraževali. Do 19. stoletja so se pa tudi drugi studenti izobraževali na licejih. Licej se je od univerze razlikoval v glavnem v tem, da je imel samo dve fakulteti namreč teološko in filosofsko, univerza pa je imela filosofsko, teološko, pravno in medicinsko fakulteto. Liceji niso smeli podeljevati akademskih stopenj (promocije, habilitacije). Niso imelo izrazito pravico do samoupravljanja in imeli so red podoben šolskemu redu. Niso poznali akademsko svobodo.