Gorenje (podjetje)
![]() | Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. (avgust 2023) |
![]() | |
Tip | družba z omejeno odgovornostjo |
---|---|
Panoga | aparati in storitve za dom |
Ustanovitev | 1950 |
Sedež | Velenje,![]() |
Ključni ljudje | Franjo Bobinac, predsednik uprave |
Produkti | gospodinjski aparati |
Prihodek | ![]() |
Operat. dobiček | −44.588.000 evro (2019) ![]() |
Čisti dobiček | −56.042.000 evro (2019) ![]() |
Skupno premoženje | 1.012.329.000 evro (2019) ![]() |
Št. zaposlenih | 10895 (2012)[1] |
Krovno podjetje | Hisense ![]() |
Spletna stran | www.gorenje.si |
Gorenje je slovensko podjetje, ki izdeluje in prodaja gospodinjske aparate ter belo tehniko.
Podjetje je med največjimi slovenskimi neto izvozniki – izvozi 90 % konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Spada med osem največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi s 4 % tržnim deležem. Letna proizvodnja in prodaja znaša 3,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov - podjetje prodaja v več kot 70 državah sveta.
Vrednostna struktura prihodkov od prodaje: gospodinjski aparati 83 %, notranja oprema 6 % in trgovina in storitve 11 %. Največji delež prodaje dosega v Evropski uniji, kjer proda 57 %, v vzhodni Evropi 37 % in v ostalih državah 6 %. Skupina Gorenje proda 90 % izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami.
Družbo sestavlja krovna družba Gorenje, d. d., ter 101 družba, od tega 78 v tujini. Od leta 2018 je družba Gorenje v lasti Kitajskega podjetja Hisense. V začetku leta 2019, se je Gorenje iz delniške družbe (d.d.), preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).
V skladu s pogodbo z Rotisom Gorenje izdeluje oklepna vozila Patria AMV.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1950 je bilo Gorenje ustanovljeno v vasici Gorenje po nalogu Jugoslovanske vlade z Ivanom Atelškom na čelu. Leta 1958 so začeli proizvajati štedilnike na trda goriva. Leta 1960 se je sedež družbe preselil v Velenje. Leta 1961 so izvozili prvih 200 štedilnikov v Nemčijo. V 1970ih je gorenje zaposlovalo 20.000 ljudi. Prodajno mrežo so razširili v zahodno evropo (Nemčija, Avstrija, Francija, Danska in Italija) in Avstralijo. Leta 1978 je Gorenje kupilo nemško družbo Körting. V 1980ih se je izvoz raširil v Združeno kraljestvo in ZDA. V 1990ih je Gorenje širilo izvoz predvsem v vzhodno Evropo. Leta 1997 se je Gorenje preoblikovalo v delniško družbo.
Poslovno letalstvo Gorenje[uredi | uredi kodo]

Leta 1973 so za poslovno letenje sistema Gorenje kupili letalo Piper PA-34 Seneca YU-BIL, kasneje pa še kvalitetnejše prešurizirano letalo Piper PA-31P Navajo YU-BKY. Leta 1978 je Gorenje kupilo sedem sedežno reaktivno letalo Cessna Citation I YU-BIA. Leta 1989 so letalo nadomestilo z deset sedežnim reaktivnim letalom Cessna Citation 550 YU-BPL, SL-BAC, S5-BAC. Gorenje je letala koristilo za svoje poslovne potrebe, potrebe poslovnih partnerjev in politike. Gorenje je s poslovno letalsko dejavnostjo prenehalo leta 1995. Potovanje s poslovnimi letali je imelo v svetu velik ogled, zato so Gorenje jemali kot resno družbo.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Skupina Gorenje - Skupina Gorenje«. Gorenjegroup.com. Gorenje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2014. Pridobljeno 12. marca 2014.