Pojdi na vsebino

Gorenje (podjetje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skupina Gorenje
Tipdružba z omejeno odgovornostjo
Panogaaparati in storitve za dom
Ustanovitev1950
UstanoviteljIvan Atelšek
SedežVelenje,
 Slovenija
Ključni ljudjeHanson Han
in Chao Liu
Produktigospodinjski aparati
PrihodekRast 2,045 milijarde evrov (2021)
Operat. dobiček−44.588.000 evro (2019) Uredi v Wikpodatkih
Čisti dobiček−56.042.000 evro (2019) Uredi v Wikpodatkih
Skupno premoženje1.012.329.000 evro (2019) Uredi v Wikpodatkih
Št. zaposlenih10895 (2012)[1]
Krovno podjetjeHisense Uredi v Wikpodatkih
Spletna stranwww.gorenje.si

Gorenje je slovensko podjetje iz Velenja ki izdeluje in prodaja gospodinjske aparate ter belo tehniko. Podjetje je med največjimi slovenskimi neto izvozniki – izvozi 90 % konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Spada med osem največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi s 4 % tržnim deležem. Letna prodaja znaša 3,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov v več kot 70 državah sveta. Največji delež prodaje dosega v Evropski uniji, kjer proda 57 %, v vzhodni Evropi 37 % in v ostalih državah 6 %. Skupina Gorenje proda 90 % izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami: Gorenje, Hisense, Asko, Mora, Atag, Pelgrim, Etna, Körting in Sidex.

Vrednostna struktura prihodkov od prodaje: gospodinjski aparati 83 %, notranja oprema 6 % in trgovina in storitve 11 %.

Družbo sestavlja krovna družba Gorenje, d. d., ter 101 družba, od tega 78 v tujini. Od leta 2018 je družba Gorenje v lasti Kitajskega podjetja Hisense. V začetku leta 2019, se je Gorenje iz delniške družbe (d.d.), preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Leta 1950 je bilo Gorenje ustanovljeno v vasici Gorenje po nalogu Jugoslovanske vlade z Ivanom Atelškom na čelu. Leta 1958 so začeli proizvajati štedilnike na trda goriva. Leta 1960 se je sedež družbe preselil v Velenje. Leta 1961 so izvozili prvih 200 štedilnikov v Nemčijo. V 1970ih je gorenje zaposlovalo 20.000 ljudi. Prodajno mrežo so razširili v zahodno Evropo (Nemčija, Avstrija, Francija, Danska in Italija) in Avstralijo. Leta 1978 je Gorenje kupilo nemško družbo Körting, s tem se je pojavila potreba po reaktivnem poslovnem letalu v Gorenju. V 1980ih se je izvoz razširil v Združeno kraljestvo in ZDA. V 1990ih je Gorenje širilo izvoz predvsem v vzhodno Evropo. Leta 1997 se je Gorenje preoblikovalo v delniško družbo. V skladu s pogodbo z Rotisom je Gorenje od leta 2006 izdelovalo oklepna vozila Patria AMV.

Gorenje Delta Paka 3000 z Intel 8085 video terminal izdelan leta 1985
Gorenje Patria AMV 2008

Mejniki[2]

[uredi | uredi kodo]
  • 1950 podjetje gorenje ustanovljeno v občini Šmartno ob Paki kot proizvajalec kmetijske mehanizacije
  • 1958 izdelana je bila prva serija štedilnikov na trda goriva
  • 1960 gorenje se preseli v Velenje
  • 1961 prve izvozne dobave v Nemčijo izvoženih 200 štedilnikov
  • 1968 začetek proizvodnje sodobnih hladilnikov s kompresorji in pralnih strojev
  • 1968 izdelan miljonti gospodinjski aparat
  • 1971 začetek proizvodnje kuhinjskega pohištva
  • 1971 začetek proizvodnje črnobelih televizorjev
  • 1972 aeroklub Velenje se preimenuje v Aeroklub Gorenje in je nosil to ime do leta 2012
  • 1973 začetek letalske poslovne dejavnosti z letalom Piper 34 Seneca I
  • 1978 gorenje kupi nemško podjetje Körting
  • 1978 gorenje kupi prvo reaktivno poslovno letalo Cessna 500 Citation I
  • 1979 začetek proizvodnje brzostrelke MGV-176
  • 1980 vstop na trg ZDA in Združenega Kraljestva
  • 1989 gorenje kupi drugo reaktivno poslovno letalo Cessna 550 Citation II
  • 1990 vstop na trge vzhodne evrope, gorenje zaposluje 20.000 ljudi
  • 1991 razkroj jugoslovanksega trga in isaknje novih priložnosti na tujih trgih
  • 1991 gorenje za eksistenco postane največji slovenski izvoznik
  • 1992 Šaleški rokometni klub v Velenju se poimenuje RK Gorenje Velenje
  • 1997 podjetje postane delniška družba gorenje d.d.
  • 2004 vstop slovenije v EU in stabilizacija trga
  • 2005 nakup podjetja Mora Moravia Češka
  • 2006 začetek proizvodnje hladilnika okrašenega z elementi Swarovski
  • 2008 gorenje prevzame nizozemskega proizvajalca ATAG
  • 2008 gorenje prične s proizvodnjo serije oklepnih vozil Patria AMV 8x8
  • 2010 nakup podjetja ASKO Švedska
  • 2013 13 % delnic prodano japonskemu podjetju Panasonic
  • 2018 izdelan 100 miljonti gospodinjski aparat
  • 2018 podjetje Hisense odkupi 95% delnic gorenja d.d. in postane večinski lastnik gorenje zaposluje 11.000 ljudi
  • 2019 gorenje preoblikovano iz delniške družbe d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo d.o.o.
  • 2020 ustanovljeno podjetje Hisense Europe Electronic in pričetek proizvodnje televizorjev za evropski trg v Velenju

Poslovno letalstvo Gorenje

[uredi | uredi kodo]
Poslovno letalstvo Gorenje - Cessna Citation I 1988 YU-BIA

V gorenju so imeli dolga leta poseben čut za letalstvo, tako so znatno sponzorirali športno letalsko dejavnost in aeroklub Velenje se je leta 1972 preimenoval v Aeroklub Gorenje (to ime je nosil do leta 2012). Letalstvo omogoča nastop pred poslovnimi partnerji, kateremu ni konkurence. Leta 1973 so za poslovno letenje sistema Gorenje kupili letalo Piper PA-34 Seneca I YU-BIL, kasneje pa še kvalitetnejše letalo Piper PA-31P Navajo YU-BKY, ki je že imelo kabino pod tlakom. Leta 1978 je Gorenje kupilo sedem-sedežno reaktivno letalo Cessna 500 Citation I YU-BIA. Leta 1989 so letalo nadomestilo z deset-sedežnim reaktivnim letalom Cessna 550 Citation II YU-BPL (kasnejši registrski oznaki SL-BAC in S5-BAC). Gorenje je letala koristilo za svoje poslovne potrebe, potrebe poslovnih partnerjev in politike. Baza je bila na letališču v Mariboru. Gorenje je s poslovno letalsko dejavnostjo prenehalo leta 1995. Potovanje s poslovnimi letali ima v svetu velik ugled, zato so Gorenje jemali kot resno družbo. Gorenje je bilo eno redkih gospodarskih družb v 1970ih z tako visokim korporativnim poslovnim nivojem in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na trge kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost.[3]

Letalo Hitrost Doseg reg. št. Izvor
Piper PA-34 Seneca I 340 km/h 1500 km YU-BIL ZDA
Piper PA-31P Navajo 380 km/h 1800 km YU-BKY ZDA
Cessna 500 Citation I 660 km/h 2400 km YU-BIA ZDA
Cessna 550 Citation II 740 km/h 3700 km S5-BAC ZDA

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Skupina Gorenje - Skupina Gorenje«. Gorenjegroup.com. Gorenje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2014. Pridobljeno 12. marca 2014.
  2. ↑ »Gorenje, znamka, ki že 70 let poenostavlja življenje« (PDF). marketingmagazin.si.
  3. ↑ Aplinc, Miran (2021). Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni in 50 let delovanja Šaleškega aerokluba. Šoštanj : Muzej Velenje. COBISS 76145923. ISBN 978-961-94516-8-7.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gorenje_(podjetje)&oldid=6484374«