Gorenje (podjetje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skupina Gorenje
Tipdružba z omejeno odgovornostjo
Panogaaparati in storitve za dom
Ustanovitev1950
SedežVelenje,
Zastava Slovenije Slovenija
Ključni ljudjeFranjo Bobinac, predsednik uprave
Produktigospodinjski aparati
PrihodekRast 1,258 milijarde evrov (2016)
Operat. dobiček−44.588.000 evro (2019) Uredi v Wikpodatkih
Čisti dobiček−56.042.000 evro (2019) Uredi v Wikpodatkih
Skupno premoženje1.012.329.000 evro (2019) Uredi v Wikpodatkih
Št. zaposlenih10895 (2012)[1]
Krovno podjetjeHisense Uredi v Wikpodatkih
Spletna stranwww.gorenje.si

Gorenje je slovensko podjetje, ki izdeluje in prodaja gospodinjske aparate ter belo tehniko.

Podjetje je med največjimi slovenskimi neto izvozniki – izvozi 90 % konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Spada med osem največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi s 4 % tržnim deležem. Letna proizvodnja in prodaja znaša 3,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov - podjetje prodaja v več kot 70 državah sveta.

Vrednostna struktura prihodkov od prodaje: gospodinjski aparati 83 %, notranja oprema 6 % in trgovina in storitve 11 %. Največji delež prodaje dosega v Evropski uniji, kjer proda 57 %, v vzhodni Evropi 37 % in v ostalih državah 6 %. Skupina Gorenje proda 90 % izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami.

Družbo sestavlja krovna družba Gorenje, d. d., ter 101 družba, od tega 78 v tujini. Od leta 2018 je družba Gorenje v lasti Kitajskega podjetja Hisense. V začetku leta 2019, se je Gorenje iz delniške družbe (d.d.), preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

V skladu s pogodbo z Rotisom Gorenje izdeluje oklepna vozila Patria AMV.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1950 je bilo Gorenje ustanovljeno v vasici Gorenje po nalogu Jugoslovanske vlade z Ivanom Atelškom na čelu. Leta 1958 so začeli proizvajati štedilnike na trda goriva. Leta 1960 se je sedež družbe preselil v Velenje. Leta 1961 so izvozili prvih 200 štedilnikov v Nemčijo. V 1970ih je gorenje zaposlovalo 20.000 ljudi. Prodajno mrežo so razširili v zahodno evropo (Nemčija, Avstrija, Francija, Danska in Italija) in Avstralijo. Leta 1978 je Gorenje kupilo nemško družbo Körting. V 1980ih se je izvoz raširil v Združeno kraljestvo in ZDA. V 1990ih je Gorenje širilo izvoz predvsem v vzhodno Evropo. Leta 1997 se je Gorenje preoblikovalo v delniško družbo.

Poslovno letalstvo Gorenje[uredi | uredi kodo]

Poslovno letalstvo Gorenje - Cessna Citation I 1988 YU-BIA

Leta 1973 so za poslovno letenje sistema Gorenje kupili letalo Piper PA-34 Seneca YU-BIL, kasneje pa še kvalitetnejše prešurizirano letalo Piper PA-31P Navajo YU-BKY. Leta 1978 je Gorenje kupilo sedem sedežno reaktivno letalo Cessna Citation I YU-BIA. Leta 1989 so letalo nadomestilo z deset sedežnim reaktivnim letalom Cessna Citation 550 YU-BPL, SL-BAC, S5-BAC. Gorenje je letala koristilo za svoje poslovne potrebe, potrebe poslovnih partnerjev in politike. Gorenje je s poslovno letalsko dejavnostjo prenehalo leta 1995. Potovanje s poslovnimi letali je imelo v svetu velik ogled, zato so Gorenje jemali kot resno družbo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Skupina Gorenje - Skupina Gorenje«. Gorenjegroup.com. Gorenje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2014. Pridobljeno 12. marca 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]