Elbasan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Elbasan
Grb Elbasan
Grb
Elbasan se nahaja v Albanija
Elbasan
Elbasan
Koordinati: 41°06′N 20°04′E / 41.100°N 20.067°E / 41.100; 20.067
Država Albanija
Pokrajina Elbasan
Upravljanje
 • ŽupanGledian Llatja (PS)
Površina
 • Skupno12,90 km2
Nadm. višina
150 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno78.703
Poštna številka
3001–3006
Omrežna skupina054
Avtomobilska oznakaEL
Spletna stranelbasani.gov.al

Elbasan (albansko Elbasani ali Elbasan) je mesto in občina v osrednji Albaniji ter glavno mesto istoimenskega okrožja, ki stoji ob bregu reke Škumbin.[2] Z 78.703 prebivalci (po popisu leta 2011) je tretje največje mesto v državi.[1] S svojo lego ob robu rodovitne planjave v osrednji Albaniji je center trgovanja s kmetijskimi pridelki, v njem pa se nahajajo tudi obrati za predelavo lesa in proizvodnjo cementa, mila ter olivnega olja. Železnica in cesta ga povezujeta z Dračem na obali.[2] Nekoč je v Elbasanu obratoval tudi velik metalurški kompleks, ki je bil do propada leta 1992 največji industrijski obrat v državi. Zaradi pomanjkljivih standardov je hudo onesnaževal okolico in reko Škumbin, posledice česar so na tem območju občutne še danes.[3][4]

Največja znamenitost mesta je osmanska utrdba iz 15. stoletja z ohranjenim delom obzidja na mestu še starejšega bizantinskega kastruma, ki ga je dal obnoviti sultan Mehmed II.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje, kjer danes stoji Elbasan, je bilo prvič poseljeno v času Bizantinskega cesarstva kot vojaška postojanka na poti Via Egnatia, ki je predstavljala pomembno povezavo z zahodnim delom države. Takrat je bila prvič zgrajena utrdba (kastrum), dovolj velika za nastanitev cele legije, kateri je Via Egnatia predstavljala dekuman. Zraslo je naselje, takrat imenovano Scampinus (na antičnih zemljevidih, kot je Tabula Peutingeriana, tudi Scampis ali Hiscampis[5]). V burnih stoletjih, ki so sledila, je bilo porušeno in opuščeno.[6]

Ozemlje so leta 1466 osvojili Osmani. Mehmed II. je dal obnoviti antični kastrum kot bazo za osvajalske pohode v sosednja ozemlja. S svojo strateško lego je kraj takrat postal trgovsko središče in se razširil izven zidov utrdbe (predvsem proti jugu), notranji del pa je predstavljal jedro z upravnimi, vojaškimi in drugimi poslopji, med njimi velikim javnim kopališčem in mošejo. Kasneje je bilo zgrajenih še več mošej, ki so predstavljale poselitvena središča in v 17. stoletju, ko se je osmanska politika do religije nekoliko omilila, tudi krščanska cerkev z okoliško krščansko sosesko na severu. Osmani so spremenili geometrično pravilen ulični načrt iz rimskih časov s kaotično zavitimi ulicami, značilnimi zanje. Zaznamovala jih je množica rokodelskih delavnic in gostiln.[6]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Censusii popullsisë dhe banesave 2011. Inštitut za statistiko Republike Albanije. 2013. http://www.instat.gov.al/media/195817/4__elbasan.pdf. Pridobljeno 23.3.2015. 
  2. 2,0 2,1 »Elbasan«. Britannica Online. Pridobljeno 23. marca 2015.
  3. Cullaj, Alqiviadh s sod. (2005). »The quality of Albanian natural waters and the human impact«. Environment International. Zv. 31. str. 133–146. doi:10.1016/j.envint.2004.06.008.
  4. Danopoulos, Constantine P.; Danopoulos, Andrew C.; Kovacevic, Filip (2001). »Environmental policy in the Balkans: The Albanian experience«. V Farazmand, Ali (ur.). Handbook of Comparative and Development Public Administration. CRC Press. str. 802–813. ISBN 9780824742027.
  5. Hammond, N.G.L. (1974). »The Western Part of the via Egnatia«. The Journal of Roman Studies. Zv. 64. Society for the Promotion of Roman Studies. str. 188. doi:10.2307/299268. JSTOR 299268.
  6. 6,0 6,1 Karwacka, Ewa J. (18.–21. oktober 2007). The role of history of architecture in project for the valorization of the town: Elbasan (AL) (PDF). Training and education in crafts for conservation. Pisa. str. 3–14. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 24. marca 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]