Bitola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bitola
Mesto
Битола
Bitola, korzo (mestno jedro)
Bitola, korzo (mestno jedro)
Zastava Bitola
Zastava
Grb Bitola
Grb
Bitola se nahaja v Severna Makedonija
Bitola
Bitola
Lega v Severni Makedoniji
Koordinati: 41°01′55″N 21°20′05″E / 41.03194°N 21.33472°E / 41.03194; 21.33472
DržavaZastava Severne Makedonije Severna Makedonija
ObčinaObčina Bitola
Površina
 • Mesto422,39 km2
Nadm. višina
+576 m
Prebivalstvo
 (2002)
 • Mesto80.550
 • Metropolitansko obm.
122.173
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
7000
Omrežna skupina+389

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije z okoli 100.000 prebivalci, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gor Baba (vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini 576 m. Mesto leži na stičišču jadranske, egejske in južno-srednjeevropske regije. Še danes je znano tudi kot ''Mesto konzulov"; to poimenovanje se je uveljavilo že v obdobju Osmanskega cesarstva, saj je imelo veliko evropskih držav konzulate prav v Bitoli.

Bitola je eno najstarejših mest Severne Makedonije, ki ga je kot Heraclea Lyncestis, na sredini 4. stoletja pr. n. št., ustanovil Filip II. Makedonski. Mesto je bilo prestolnica Osmanske Rumelije od leta 1836 do leta 1867. Bitola je drugo mesto diplomacije v Severni Makedoniji in tudi drugo največje mesto v državi glede na število prebivalcev. V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in Jugoslavije je bilo eno od kulturnih centrov države. Bitola je administrativno, kulturno, industrijsko in izobraževalno središče, sedež bitolske občine in južnomakedonske regije ter druge najstarejše makedonske Univerze sv. Klimenta Ohridskega.

Po zadnji spremembi administrativne razdelitve Makedonije leta 2003 so Občini Bitola pridružene dve podeželski občini Bistrica in Capari. Brez teh dveh občin je bilo število prebivalcev Bitole tega leta 86.176.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime Bitola prihaja iz stare cerkvene Slovanščine ѡ҆би́тѣл҄ь (obitěĺь, kar pomeni ''samostan, klošter''), saj se mesto v zgodovini omenja zaradi svojega samostana. Ko se je pomen imena izgubil, je izgubil predpono "o-" Ime Bitola se omenja na bitolskem napisu, ki je povezan s staro mestno trdnjavo med vladavino Gavrila Radomirja Bolgarskega (1014-1015), ko je Bitola služila kot prestolnica Prvega Bolgarskega Cesarstva. Današnje slovanske različice so: makedonsko Bitola (Битола), srbsko Bitolj (Битољ) in bolgarsko Bitolja (Битоля). V bizantinskih časih je bilo ime helenizirano v Voutélion (ουτέλιον) ali Vitólia (ιτώλια), od tod tudi imena Butella, ki ga je uporabil Vilijem iz Tira in Butili, katerega je uporabil arabski geograf al-Idrizi. Aromansko ime je Bituli.

Konzulati[uredi | uredi kodo]

V Bitoli ima svoje konzulate 12 držav:

  1. Bolgarija
  2. Združeno kraljestvo
  3. Grčija
  4. Romunija
  5. Rusija
  6. Slovenija
  7. Srbija
  8. Turčija
  9. Ukrajina
  10. Francija
  11. Hrvaška
  12. Črna gora

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]