Prva balkanska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prva balkanska vojna
Del balkanskih vojn
=Balkans at 1913.jpg
Meje na Balkanu pred in po vojni
Datum 8. oktober 1912 - 30. maj 1913
Prizorišče Balkanski polotok
Rezultat zmaga balkanske lige, londonski mirovni sporazum
Udeleženci
Ottoman flag.svg Osmanski imperij Balkanska liga:
Flag of Bulgaria.svg Bolgarija
Flag of Greece (1822-1978).svg Grčija
Flag of the Kingdom of Montenegro.svg Črna gora
State Flag of Serbia (1882-1918).svg Srbija
Poveljniki
Nazim Paša, Zeki Paša, Esat Paša, Abdullah Paša, Ali Rizah Paša Bolgarija: Vladimir Vazov, Vasil Kutinčev, Nikola Ivanov, Radko Dimitriev
Srbija: Radomir Putnik, Petar Bojović, Stepa Stepanović
Grčija:kronski princ Konstantin, Panagiotis Danglis, Pavlos Kountouriotis
Moč
350.000 mož Bolgarija 300.000 mož, Srbija 220.000 mož, Grčija 115.000 mož, Črna Gora 35.000 mož

Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega imperija z Balkana.

Po italijansko-osmanski vojni, ko so Italijani brez večjih težav zasedli ozemlja Libije in Dodekaneza, so opogumljene članice novoustanovljene balkanske lige, Bolgarija, Črna gora, Grčija in Srbija krenile v novo vojno proti osmanski državi. Računali so, da so osmanske sile zaradi ravno končanega spopada oslabljene.

Prva balkanska vojna se je odvijala med oktobrom 1912 ter majem 1913, v njej pa so članice balkanske lige osvojile ozemlje novopazarskega Sandžaka, Kosova, Makedonije in večino Trakije ter si ga razdelile.

Do odločilnih zmag balkanske lige je prišlo, ko so Srbi zmagali pri Kumanovem, Črnogorci zasedli Skadar, Grki vdrli v Solun, Bolgari pa so potisnili osmanske čete do Čataldže. Osmanski imperij je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v Londonu leta 1913. Na podlagi tega sporazuma je morala osmanska država balkanskim zaveznikom odstopiti ozemlje zahodno od črte Enos-Midija; obdržala je le majhen pas ozemlja v Evropi.

Zaradi sporov o razdelitvi Makedonije je prišlo do druge balkanske vojne. Posledica prve balkanske vojne je bila tudi ustanovitev neodvisne Albanije, ki so jo kljub nasprotovanju Srbije in Črne gore podprle velesile, predvsem Avstro-Ogrska. Srbija je tako dokončno izgubila stik z morjem.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Boeckh, Katrin. Von den Balkankriegen zum Ersten Weltkrieg : Kleinstaatenpolitik und ethnische Selbstbestimmung auf dem Balkan. München, 1996. ISBN 3-486-56173-1
  • East Central European Society and the Balkan Wars. Ur. Béla K. Király in Dimitrije Djordjevic. Boulder [etc.], 1987. ISBN 0-88033-099-6
  • Hall, Richard C. The Balkan Wars 1912-1913 : Prelude to the First World War. London, New York, 2000. ISBN 0-415-22947-2