Balkanski vojni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Balkanski vojni
Balkan Wars Boundaries.jpg
Meje na Balkanu po vojnah
Datum 8. oktober 1912 - 18. julij 1913
Prizorišče Balkanski polotok
Izid londonski sporazum, bukareški sporazum
Udeleženci
Ottoman flag.svg Osmanski imperij Balkanska liga
Flag of Bulgaria.svg Bolgarija
Flag of Greece (1822-1978).svg Grčija
State Flag of Serbia (1882-1918).svg Srbija
Flag of Montenegro (1905–1918).svg Črna gora
Poveljniki
Osmanski imperij: Nizam Paša, Zeki Paša, Esat Paša, Abdulah Paša, Ali Rıza Paša Bolgarija: Vladimir Vazov, Vasil Kutinčev, Nikola Ivanov, Radko Dimitrijev
Grčija:kronski princ Konstantin, Panagiotis Danglis, Pavlos Kountouriotis
Srbija: Radomir Putnik, Petar Bojović, Stepa Stepanović

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija. Bolgarijo so v drugi balkanski vojni nekdanji zavezniki porazili in izgubila je večino tega, kar ji je bilo obljubljeno v prvotnem načrtu delitve.

Vojni sta bili pomembna predhodnica I. svetovne vojne, saj je Avstro-Ogrsko motilo, da se je Srbija močno povečala in pridobila nov status vpliva v regiji. Novi položaj Srbije je skrbel tudi Nemčijo, ki je Srbijo videla kot satelit Rusije, zato sta bili ti dve centralni sili po sarajevskem atentatu junija 1914 pripravljeni tvegati vojno (ki se je kasneje razvila v svetovno vojno) in postaviti Srbiji ultimat.

Prva balkanska vojna[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Prva balkanska vojna.

Poleti 1912 so se v balkansko zvezo povezale Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija. Avstro-Ogrska in Nemčija sta na pritisk Rusije obljubili, da bosta ostali nevtralni. Srbi so zmagali pri Kumanovem, Črnogorci oblegali Skadar, Grki zasedli Solun, Bolgari pa potisnili osmanske čete do Čataldže. Osmansko cesarstvo je zaprosilo za mir, ki je sklenjen v Londonu leta 1913. Na podlagi tega miru je morala osmanska država zaveznikom odstopiti ozemlje zahodno od črte Enos-Midija.

Druga balkanska vojna[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Druga balkanska vojna.

Pri delitvi ozemlja so se zaveznice sprle. Bolgari so zahtevali večino Makedonije zase in so leta 1913 napadli Srbijo, s čimer se je začela druga balkanska vojna. Srbiji, Črni gori in Grčiji se je v vojni z Bolgari pridružila Romunija, Bolgarijo pa je napadlo tudi v prvi balkanski vojni premagano Osmansko cesarstvo, zato je bila Bolgarija prisiljena zaprositi za mir. Še istega leta ga podpišejo v Bukarešti. Bolgarija je izgubila večji del pridobljenega ozemlja, predvsem v Makedoniji. Osmanska država pa je s konstantinopelskim mirom ponovno dobila ozemlje do Edirne.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Boeckh, Katrin. Von den Balkankriegen zum Ersten Weltkrieg : Kleinstaatenpolitik und ethnische Selbstbestimmung auf dem Balkan. München, 1996. ISBN 3-486-56173-1
  • East Central European Society and the Balkan Wars. Ur. Béla K. Király in Dimitrije Djordjevic. Boulder [etc.], 1987. ISBN 0-88033-099-6
  • Hall, Richard C. The Balkan Wars 1912-1913 : Prelude to the First World War. London, New York, 2000. ISBN 0-415-22947-2

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]