Pelagonija

Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo

Pelagonija (grško Πελαγονία; makedonsko Пелагонија) ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.

Ime

Pelagonija je zgodovinsko ime za območje, ki se danes uporablja le še v slovstvu. Sestavljajo ga tri doline: Prilepsko polje in Bitolsko polje v Makedoniji ter Lerinsko polje (po mestu Florina) v Grčiji. Poleg teh treh glavnih območij v ločenem prostoru obstaja še nekaj manjših, kot je Lačno polje (Gladno pole) in Dobro polje. Ime Pelagonija izhaja od grške besede Πελαγος – »morje«. Nekateri menijo, da izhaja ime heretika Pelagija od pokrajine Pelagonije.

Zgodovina

Grški zgodovinar, zemljepisec in filozof Strabon je imenoval Pelagonijo Tripolitis zaradi treh velikih mest v takratni Pelagoniji.

Pelagonijska bitka

Pelagonija je bila leta 1259 priča usodne Pelagonijske bitke, kjer so se spopadle vojske Bizantinskega cesarstva in združene čete Latinskega cesarstva, ki so bile poražene.

Pomembne osebnosti

Iz zgodovine sta znana dva Pelagonijca: eden je bil mitološki Pelagon, zavetnik območja ter sin rečnega boga reke Aksij (latinsko Axius, danes Vardar). On je bil oče Peonijca Astropeja, ki ga omenja Homer v Iliadi. Drugi je bil Menelaj Pelagonijski († okrog 360 pr. n. št.); on je zbežal iz svojega kraljestva, ko ga je zasedel Filip Makedonski, in se zatekel v Atene, kjer je dobil zavetje in državljanstvo.

Galerija slik

• 

  Prilepsko polje – severni del Pelagonije

• 

  Bitoljsko polje – srednji del Pelagonije

• 

  Lerinsko polje – južni del Pelagonije z mestom Lerin (Grkigrško: Florina)

Viri

• Blago na putevima Jugoslavije, Enciklopedijsko-turistički vodič. Jugoslavija publik, Beograd 1983.
• Enciklopedija Jugoslavije, Pelagonija. Izdanje i naklada Jugoslavenskog leksikografskog zavoda, Zagreb MCMLXV (1965).