Pelagonija
Pelagonija (grško Πελαγονία; makedonsko Пелагонија) ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Ime[uredi | uredi kodo]
Pelagonija je zgodovinsko ime za območje, ki se danes uporablja le še v slovstvu. Sestavljajo ga tri doline: Prilepsko polje in Bitolsko polje v Makedoniji ter Lerinsko polje (po mestu Florina) v Grčiji. Poleg teh treh glavnih območij v ločenem prostoru obstaja še nekaj manjših, kot je Lačno polje (Gladno pole) in Dobro polje. Ime Pelagonija izhaja od grške besede Πελαγος – »morje«. Nekateri menijo, da izhaja ime heretika Pelagija od pokrajine Pelagonije.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Grški zgodovinar, zemljepisec in filozof Strabon[1] je imenoval Pelagonijo Tripolitis[2] zaradi treh velikih mest v takratni Pelagoniji.
Pelagonijska bitka[uredi | uredi kodo]
Pelagonija je bila leta 1259 priča usodne Pelagonijske bitke, kjer so se spopadle vojske Bizantinskega cesarstva in združene čete Latinskega cesarstva, ki so bile poražene.
Pomembne osebnosti[uredi | uredi kodo]
Iz zgodovine sta znana dva Pelagonijca: eden je bil mitološki Pelagon, zavetnik območja ter sin rečnega boga reke Aksij (latinsko Axius, danes Vardar). On je bil oče Peonijca Astropeja, ki ga omenja Homer v Iliadi. Drugi je bil Menelaj Pelagonijski († okrog 360 pr. n. št.); on je zbežal iz svojega kraljestva, ko ga je zasedel Filip Makedonski, in se zatekel v Atene, kjer je dobil zavetje in državljanstvo.[3]
Galerija slik[uredi | uredi kodo]
Opombe[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Blago na putevima Jugoslavije, Enciklopedijsko-turistički vodič. Jugoslavija publik, Beograd 1983.
- Enciklopedija Jugoslavije, Pelagonija. Izdanje i naklada Jugoslavenskog leksikografskog zavoda, Zagreb MCMLXV (1965).