Makedonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Republika Makedonija)
Skoči na: navigacija, iskanje
Република Македонија
Republika Makedonija
Republika Makedonija
Zastava republike Makedonije Grb  republike Makedonije
HimnaДенес над Македонија
(makedonsko  »Denes nad Makedonija«)
Lega republike Makedonije
Glavno mesto Skopje
42°0′N, 21°26′E
Največje mesto Skopje
Uradni jeziki makedonščina
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik Gjorgij Ivanov
 -  ministrski predsednik Nikola Gruevski
neodvisnost od Jugoslavije 
 -  razglašena: 8. septembra 1991 
Površina
 -  skupaj: 25,333 km² (148.
 -  voda (%): 1,9
Prebivalstvo
 -  ocena 2010: 2.055.000 (142.)
BDP (PKM) ocena 2011
 -  skupaj: 20,82 milijarde USD (121.)
 -  na prebivalca: 10.112 USD (81.)
HDI (2011) Rast 0.728 (visok) (78.)
Valuta makedonski denar (MKD)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) mk
Klicna koda +389
¹ Makedonščina je uradni jezik. Od junija 2002 ima položaj uradnega jezika tudi vsak drugi jezik, ki ga govori vsaj 20 % prebivalstva. Trenutno te pogoje izpolnjuje le albanščina, vendar se sme uporabljati le, kjer to dovoljuje zakon (npr. izdaja uradnih dokumentov, sporazumevanje z vladnimi uradi, občinska samouprava) in vedno ob cirilični makedonščini. V skupnostih, kjer govori drug jezik čez 20 % prebivalstva, se sme ta jezik uporabljati kot občinski jezik poleg makedonščine in vseh ostalih uradnih jezikov. Sem spadajo turščina, srbščina, romščina in aromunščina.

Makedonija, uradno Republika Makedonija, je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev. Makedonija na zahodu meji na Albanijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na severozahodu na Kosovo ter na severovzhodu na Srbijo. Glavno mesto države je Skopje (515.000 prebivalcev).

Zaradi spora z Grčijo, ki oporeka uporabi imena Makedonija, je v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, uradno ime države Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (angleška kratica FYROMFormer Yugoslav Republic of Macedonia) precej držav (124, med njimi ZDA, Rusija in Kitajska) pa je priznalo državo pod imenom Republika Makedonija.

Zgodovina Republike Makedonije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Makedonije.

Zgodovina Republike Makedonije je močno povezana z zgodovino makedonske regije. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot) v katere je bila vpletena regija. V obdobju Aleksandra Velikega je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. Z srednjim vekom postane Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji Makedonskih jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19.stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Naravo zvezne enote ohrani tudi ureditvi po 1945. Sedanja država Makedonija predstavlja 38 odstotkov zgodovinske geografske regije, še vedno imenovane Makedonija. Republika Makedonija je bila razglašena kot država Makedoncev v drugi svetovni vojni na prvem zasedanju ASNOM, po osvoboditvi vardarskega dela izpod tedajšnjih bolgarskih okupatorjev. Kot sestavni del federativne države SFRJ pa je bila razglašena na drugem zasedanju AVNOJ. Svojo polno neodvisnost je razglasila 8. septembra 1991.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Večja mesta[uredi | uredi kodo]

V Makedoniji živi več kot dva milijona ljudi. Največ prebivalcev živi v glavnem mestu Skopje (okoli 515 tisoč). Poleg Makedoncev živijo še narodne manjšine: albanska, romska, vlaška, srbska, bošnjaška in turška narodna manjšina.

Mesto Prebivalci Grb
Skopje 700.000 Coat of arms of Skopje.svg
Bitola 100.000 Coat of arms of Bitola Municipality.svg
Kumanovo 70.842 Coat of arms of Kumanovo Municipality.svg
Prilep 66.580 Flag of Prilep.png
Tetovo 52.915 Tetovo-grb.jpg
Veles 46.313 Coat of arms of Veles Municipality.png
Štip 41.802 Coat of arms of Štip Municipality.svg
Ohrid 41.614 Former coat of arms of Ohrid Municipality.svg
Strumica 40.963
Gostivar 38.294
Kavadarci 38.313 Flag Kavadarci MK.gif
Kočani 32.654 Coat of arms of Kočani Municipality.svg
Kičevo 26.318 Coat of arms of Kičevo Municipality.png
Radoviš 25.191 Flag of Radoviš Municipality.svg
Struga 20.642
Vinica 10.863 Coat of arms of Vinica Municipality.png

Glavno mesto Republike Makedonije je Skopje. Leži v severnem delu države v Skopski kotlini. Makedonsko prestolnico deli na levi in desni breg reka Vardar. Skopje ima zelo bogato in zanimivo zgodovino. Nad mestom se dviguje trdnjava Kale. Prestolnica države je doživela resne arhitekturne posege, ki ohranjajo bogato kulturno raznovrstnost prebivalstva in jih odražajo v arhitekturi.

Kruševo se nahaja na nadmorski višini 1350 m. Tam je rojen in pokopan znan makedonski pevec Toše Proeski.

Berovo leži na 1000 m nadmorske višine. V njegovi okolici med borovci se nahaja umetno jezero, ki se imenuje enako kot mesto.

Kočani se nahaja v vzhodni Makedoniji. Mesto je znano po pridelavi riža in geotermalni vodi.

Bitola je drugo največje mesto v Makedoniji. Mesto je eno najstarejših mest v Evropi kar priča arheološko najdbišče Herakleja.

Struga je mesto v bližini Ohridskega jezera. Zgrajeno je na obeh bregovih reke Crni Drim.

Kavadarci je mesto v pokrajini Tikveš.  Poznano je po vinogradni tradiciji in kakovostnem makedonskem vinu.

Pokrajina in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Površje v Makedoniji je raznovrstno. Deli se na tri dele:

- gorat zahodni del

- nižinski srednji del in

- planotast vzhodni del

Jezera[uredi | uredi kodo]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Vodni sistem[uredi | uredi kodo]

Vodni sistem (reke in jezera) je v Makedoniji veliko naravno bogastvo. V Makedoniji je veliko termalnih izvirov. Nekateri izviri služijo za zdravljenje ljudi. Nekatere termalne vode izkoriščajo za ogrevanje rastlinjakov pozimi.

Makedonija ima tri naravna jezera in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je Ohridsko jezero, ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Makedoniji, ena pa Republiki Albaniji.  Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami med katerimi je najbolj poznana ohridska postrv. V njem so se ohranile drugod izumrle živalske vrste. Kraji od jezeru so bogati s kulturnimi spomeniki in cerkvami, ki jih je kar 365. V jezeru je 140 različnih endemskih vrst živali. Zaradi teh posebnosti je na UNESCOVEM seznamu svetovnih znamenitosti. Mesto Ohrid je bilo center krščanstva vseh Slovanov, sedež pravoslavne nadškofije, prvih šol in univerz na tem prostoru.

Prespansko jezero je drugo največje jezero v Makedoniji. Ima številne zalive in zelo lepe peščene plaže. Prespansko jezero ima en majhen otok, ki se imenuje Golem grad.

Najmanjše naravno jezero v Makedoniji je Dojransko jezero. Bogato je z živim svetom, predvsem ribami ob bregu pa je poraščeno predsvem s trstom.

Gospodarstvo Makedonije[uredi | uredi kodo]

Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtna, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 25 % BDP. Industrijski sektor zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva.

Makedonija je najrevnejša država bivše Jugoslavije. Ima majhno, odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.

Kmetijstvo in kulturne rastline[uredi | uredi kodo]

Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami . Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Kmetijski sektor predstavlja 10 % BDP in zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice, mak ter tobak. Makedonija je daleč poznana po kvalitetni papriki, domatih, kumarah, rižu. V južni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje zelo uspevajo oljke in fige.

Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del makedonskega gospodarstva. Makedonija ima tudi rudno bogastva, predvsem železo, baker, in svinec. Znani rudniki so: Sasa, Damjan in Bučim.

Industrijski sektor[uredi | uredi kodo]

Industrijski sektor Makedonije predstavlja 25 % BDP, zaposluje pa približno 30 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.

Industrijska proizvodnja v Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje.

Jezik[uredi | uredi kodo]

Jeziki v Makedoniji

2002

Makedonski jezik 66.49%
Albanski jezik 25.1%
Turški jezik 3.54%
Romski jezik 1.90%
Srbski jezik 1.22%
Bošnjaški jezik 0.42%
Vlahovski jezik 0.34%
drugi 0.95%

Makedonski jezik je soroden z bolgarskim jezikom, a ima vidne podobnosti tudi s srbskim jezikom in mnogimi narečji tako v Srbiji kot Bolgariji. Je edini uradni jezik države, a manjšine v občinah, kjer dosegajo 20% prebivalstva manjšinski jeziki, imajo pravico tudi do javne uporabe manjšinskega jezika. Makedonščina je po drugi svetovni vojni jezik standardizirala, a jezik je široko sprejet.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Visoko, višje in univerzitetno izobraževanje se lahko pridobi pri petih državnih univerzah.

Univerza Sv. Cirila in Metoda v Skopju,Univerza Goce Delčev v mestu Štip,

Državna univerza Tetovo

Univerza za informacijsko znanost in tehnologija Sv. Pavel Apostol v Ohridu.

Poleg obstoječih univerz so nastale tudi vrsta zasebnih univerz, kakršna je European University, Slovanska Univerza Sveti Nikole, South East European University in druge. Univerzitetna nacionalna knjižnica se nahaja v Skopju. USAid je uspel z velikim projektom "Macedonia Connects" omrežiti Makedonijo in osnovnošolsko in srednješolsko infrastrukturo z delujočim dostopom do svetovnega spleta. Večja mesta v Makedoniji so pridobila WIFI dostop po območju ožjega centra mesta.

Družba[uredi | uredi kodo]

Mediji[uredi | uredi kodo]

Najstarejši časopis v državi je Nova Makedonija z leta 1944. Poleg njega so poznana tiskana občila Utrinski Vesnik, Dnevnik, Vest, Fokus, Večer, Tea Moderna, Makedonsko Sonce in Koha. Javni kanal je Makedonska Radiotelevizija, ki je ustanovljena 1993. Poleg tega obstajajo tudi zasebne televizije, najstarejši je TEKO TV (1989) iz mesta Štip

Kultura[uredi | uredi kodo]

Makedonija ima bogato kulturno dediščino tako v arhitekturi, poeziji in glasbi, prav tako hrani dediščino mnogih verskih objektov. Glasba je naslanja vidno na Bizantinsko cerkveno glasbo kot tudi na likovno dediščino Bizantinske tradicije. Makedonija hrani bogato zbirko bizantinskih fresk, nastalih med 11. in 16.stoletjem. Poleg tega se letno odvija bogat kulturni program letnih festivalov filma, glasbe, literature in umetnosti.

Najpomembnejši kulturni dogodek v državi je Ohridski poletni festival klasične glasbe in gledališča, ki se imenuje Struške večeri poezije, ki vabijo pesnike z več kot 50 držav sveta. Viden je tudi Jazz festival Skopje, Mednarodni Kamera festival v Bitoli, Odprto mladinsko gledališče in podobno.

Makedonska Opera v Skopju izvaja poletne večerne nastope, imenujejo se Majski operni večeri in se izvajajo že od leta 1972.

Kulinarika[uredi | uredi kodo]

Makedonska kulinarika se naslanja na balkansko izročilo, grške in turške jedi, a tudi na italijanske, nemške in še posebej madžarske jedilnike. Zaradi velike kmetije kmetijstva pri strežbi in relativno visokih temperatur čez leto, se kuhinja naslanja predvsem na svežo in raznoliko zelenjavo, ribe in mlečne izdelke. Značilne jedi so Šopska solata in Tavče Gravče. Vedno bolj se razvija tudi kvalitetne makedonske pijače, vino in žganje.

Šport[uredi | uredi kodo]

Nogomet in rokomet sta najbolj množična športa v Makedoniji. Največji športni objekt v državi je nogometni stadion Arena Filip II.

Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. Makedonija je organizirala tudi Evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, ki se je odigravalo v Skopju in Orhidu.

Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4.mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske radosti. Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]