Odprti Balkan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lega Odprti Balkan
  Države članice
  Morebitne prihodnje članice
Upravna središča
Uradni jeziki
Članstvo
Ustanovitev29. 7. 2021
Površina
 -  skupaj: 131.935 km²  
Prebivalstvo
 -  ocena 2020: 11.786.310 
BDP (nominalno) ocena 2020
 -  skupaj: 80,027 milijarde $ 
Valuta
Časovni pas UTC+01:00

Odprti Balkan (albansko Ballkani i Hapur; makedonsko Отворен Балкан; srbsko Отворени Балкан) je gospodarska in politična povezava treh držav članic na Balkanu: Albanije, Severne Makedonije in Srbije. Povezava ima površino 131.935 km2 in ocenjeno število prebivalstva 12  milijonov. Uradni jeziki so albanščina, makedonščina in srbščina. Upravna središča povezave so prestolnice držav članic: Beograd, Skopje in Tirana. Namen povezave je povečanje trgovinske izmenjave in sodelovanja ter tudi izboljšanje bilateralnih odnosov. Sproščen bo prehod meja za ljudi in blago med državami članicami, poenostavljeni bodo postopki zaposlovanja med državami, medsebojnega priznavanje šolskih spričeval in podobno.[1]

Za povezavo se uporablja tudi neuradno poimenovanje »mini schengen«.[2]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Oktobra 2019 so voditelji ustanovnih članic, srbski predsednik Aleksandar Vučić, albanski predsednik vlade Edi Rama in njegov makedonski kolega Zoran Zaev, v Novem Sadu podpisali deklaracijo, ki je predvidevala vzpostavitev skupnega trga s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi. K pobudi so povabili tudi Bosno in Hercegovino, Črno goro in Kosovo.[2] Isti voditelji so se julija 2021 sestali v Skopju, kjer je pobuda uradno tudi dobila ime Odprti Balkan.[3]

21. decembra 2021 so Aleksandar Vučić, Edi Rama in Zoran Zaev na srečanju v Tirani podpisali sporazum o prostem pretoku delovne sile ter se dogovorili o nekaterih drugih vidikih povezave, kot so poenostavitve pri prehajanju meje, uskladitve zakonodaje na področju veterinarstva, trgovanja z živalmi, varnosti hrane in hrane za živali. Pozvali so EU, naj podpre pobudo Odprti Balkan.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Pobuda Odprti Balkan prinaša upanje za regijo na slepem tiru". Delo.com. 29. 12. 2021. Pridobljeno dne 30. 12. 2021.
  2. 2,0 2,1 "Če bo Odprti Balkan uspel, od leta 2023 za Srbe, Makedonce in Albance ne bo več mej". 24ur.com. 29. 7. 2021. Pridobljeno dne 31. 12. 2021.
  3. "Projekt Odprti Balkan dobiva konkretne obrise". Dnevnik.si. 5. 11. 2021. Pridobljeno dne 31. 12. 2021.
  4. "Odprti Balkan ustvarja enotni trg delovne sile". Dnevnik.si. 22. 12. 2021. Pridobljeno dne 31. 12. 2021.