Severna Makedonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Socialistična republika Makedonija)
Jump to navigation Jump to search
Republika Severna Makedonija
Република Северна Македонија
Republika e Maqedonisë së Veriut
Zastava Severne Makedonije Grb Severne Makedonije
HimnaДенес над Македонија
»Danes nad Makedonijo«
Lega Severne Makedonije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Skopje
42°0′N, 21°26′E
Uradni jeziki makedonščina (državni in uradni jezik)
albanščina (drugi uradni jezik)
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik Stevo Pendarovski
 -  predsednik vlade Zoran Zaev
neodvisnost od Jugoslavije 
 -  razglašena: 8. septembra 1991 
Površina
 -  skupaj: 25.713 km² (145.
 -  voda (%): 1,9
Prebivalstvo
 -  ocena 2017: 2.103.721 (142.)
 -  štetje 2002: 2.022.547[1] 
BDP (PKM) ocena 2011
 -  skupaj: 20,82 milijarde USD (121.)
 -  na prebivalca: 10.112 USD (81.)
HDI (2011) Rast 0,728 (visok) (78.)
Valuta makedonski denar (MKD)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .mk
Klicna koda +389

Severna Makedonija (makedonsko Северна Македонија, albansko Maqedonia e Veriut), uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev. Severna Makedonija na zahodu meji na Albanijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na severozahodu na Kosovo[a] ter na severovzhodu na Srbijo. Glavno mesto države je Skopje (515.000 prebivalcev).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino makedonske regije. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju Aleksandra Velikega je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med drugo svetovno vojno sta si ozemlje razdelili Bolgarija in italijansko okupirana Albanija.

Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del Socialistične federativne republike Jugoslavije. 8. septembra 1991 je bila na referendumu izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. Vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. Tekom vojne na Kosovu leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 etničnih Albancev, ki so se po koncu vojne vrnili na Kosovo, vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z Ohridskim sporazumom.

Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala Grčija zaradi spora o imenu države in njenih simbolov (Verginskega sonca na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (angleška kratica FYROM). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s Prespanskim sporazumom, po katerem bi se država erga omnes preimenovala v Republiko Severno Makedonijo, medtem ko bi se jezik imenoval makedonski in državljanstvo makedonsko/državljan Severne Makedonije. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav Zoran Zaev in Aleksis Cipras dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Severna Makedonija leži na Balkanskem polotoku. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na Kosovo (159 km meje),[a] na severu na Srbijo (62 km), na vzhodu na Bolgarijo (148 km), na jugu na Grčijo (228 km) in na zahodu na Albanijo (151 km). Njen najvišji vrh je Veliki Korab (2764 m nm. v.), ki leži na zahodni meji države in velja za skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije. Republika Severna Makedonija je del širše geografske regije Makedonije, ki zajema tudi sever Grčije in manjši del na zahodu Bolgarije.

Severna Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, najnedavneje leta 1963 v Skopju.

Površje[uredi | uredi kodo]

Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke Vardar ali Povardarje.

Zahodni del predstavlja mladonagubano Šarsko-Pindsko gorovje, grajeno iz paleozojskega skrilavca in mezozojskega apnenca (Baba, Šar planina, Korab, Jakupica, Nidže). Med gorami se nahajajo globoke doline Črnega Drima in več gorskih kotlin: Polog, Debarska kotlina, Ohridska kotlina, Prespanska kotlina in Pelagonija.

Osrednji del, Povardarje, je izpolnjen z jezeri in rekami. V njem se nahaja niz kotlin, med seboj povezanih s soteskami: Skopska kotlina, Veleška kotlina, Tikveš, Gevgelijska kotlina.

Vzhod države je nižji od zahoda in obsega vzhodne pritoke Vardarja.

Vodni sistem[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejše reke v državi so Vardar, Treska, Crna reka, Pčinja, Bregalnica, Strumica in Črni Drim. Večina rek pripada povodju Egejskega morja preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi. Manjši del na zahodu pripada jadranskemu povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko Binačka Morava, reka na skrajnem severu države, pripada črnomorskemu povodju.

Severna Makedonija ima tri velika naravna jezera in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je Ohridsko jezero, ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Severni Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana ohridska postrv. V njem se je ohranilo veliko število endemičnih vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom Ohrid na UNESCO-vem seznamu svetovnih znamenitosti. Prespansko jezero je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem (Veliki) Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je Dojransko jezero na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namen namakanja.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Severna Makedonija je razdeljena na osem statističnih regij, ki služijo samo za pravne in statistične namene:

  • Skopska
  • Severovzhodna
  • Vzhodna
  • Jugovzhodna
  • Vardarska
  • Pelagonijska
  • Jugozahodna
  • Pološka

Upravno je država razdeljena na 80 občin. 10 občin predstavlja mesto Skopje. Kot jugoslovanska republika je bila Makedonija razdeljena na 34 občin; leta 1996 se je država na novo razdelila na 123 občin, katerih število se je leta 2004 zmanjšalo na 84 in leta 2013 na 80.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Makedonci
  
1.297.981 64,18%
Albanci
  
509.083 25,17%
Turki
  
77.959 3,85%
Romi
  
53.879 2,66%
Srbi
  
35.939 1,78%
Bošnjaki
  
17.018 0,84%
Aromuni
  
9.695 0,48%
Ostalo
  
20.993 1,04%

Po zadnjem popisu iz leta 2002 je Severna Makedonija štela 2.022.547 prebivalcev. Najnovejša uradna ocena iz leta 2009 znaša 2.050.671 prebivalcev.[1] Glede na podatke zadnjega popisa so največja etnična skupina Makedonci, medtem ko so druga največja skupina Albanci, ki so prevladovali na severozahodu države.

Veroizpoved[uredi | uredi kodo]

Prevladujoča veroizpoved v državi je pravoslavje, ki mu pripada 65 % prebivalstva. 0,4 % predstavljajo druge krščanske denominacije. Muslimani predstavljajo 33,3 odstotka prebivalcev, s čimer je Severna Makedonija država s petim največjim deležem muslimanov v Evropi (za Kosovom,[a] Turčijo, Albanijo ter Bosno in Hercegovino).

Jezik[uredi | uredi kodo]

Državni in uradni jezik države je makedonščina. Makedonski jezik je soroden bolgarskemu jeziku, a ima vidne podobnosti tudi s srbščino ter s torlaškimi in šopskimi narečji. Standardna makedonščina je bila kodificirana po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi uradni jezik na državni ravni je albanščina. Drugi manjšinski jeziki so prav tako uradni v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva

Večja mesta[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto Severne Makedonije je Skopje, ki leži v severnem delu države v Skopski kotlini. Prestolnico deli na levi in desni breg reka Vardar. V Skopju živi okoli 500.000 Makedoncev, kar predstavlja približno četrtino prebivalcev države.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtska, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 25 % BDP. Industrijski sektor zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva.

Severna Makedonija ima majhno, odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.

Kmetijstvo in kulturne rastline[uredi | uredi kodo]

Severna Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami. Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Kmetijski sektor predstavlja 10 % BDP in zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice, mak ter tobak. Severna Makedonija je daleč poznana po kvalitetni papriki, paradižnikih, kumarah, rižu. V južni Severni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje, dobro uspevajo oljke in fige.

Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del gospodarstva v državi. Severna Makedonija ima tudi rudna bogastva, predvsem železo, baker, in svinec. Znani rudniki so: Sasa, Damjan in Bučim.

Industrijski sektor[uredi | uredi kodo]

Industrijski sektor Severne Makedonije predstavlja 25 % BDP, zaposluje pa približno 30 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.

Industrijska proizvodnja v Severni Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje.

Družba[uredi | uredi kodo]

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Visoko, višje in univerzitetno izobraževanje se lahko pridobi pri petih državnih univerzah.

Univerza Sv. Cirila in Metoda v Skopju, Univerza Goce Delčev v mestu Štip,

Državna univerza Tetovo

Univerza za informacijsko znanost in tehnologija Sv. Pavel Apostol v Ohridu.

Poleg obstoječih univerz so nastale tudi vrsta zasebnih univerz, kakršna je European University, Slovanska Univerza Sveti Nikole, South East European University in druge. Univerzitetna nacionalna knjižnica se nahaja v Skopju. USAid je uspel z velikim projektom "Macedonia Connects" omrežiti Severno Makedonijo in osnovnošolsko in srednješolsko infrastrukturo z delujočim dostopom do svetovnega spleta. Večja mesta v Severni Makedoniji so pridobila WIFI dostop po območju ožjega centra mesta.

Mediji[uredi | uredi kodo]

Najstarejši časopis v državi je Nova Makedonija z leta 1944. Poleg njega so poznana tiskana občila Utrinski Vesnik, Dnevnik, Vest, Fokus, Večer, Tea Moderna, Makedonsko Sonce in Koha. Javni kanal je Makedonska radiotelevizija, ki je ustanovljena 1993. Poleg tega obstajajo tudi zasebne televizije, najstarejši je TEKO TV (1989) iz mesta Štip.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Severna Makedonija ima bogato kulturno dediščino tako v arhitekturi, poeziji in glasbi, prav tako hrani dediščino mnogih verskih objektov. Glasba se naslanja vidno na Bizantinsko cerkveno glasbo kot tudi na likovno dediščino Bizantinske tradicije. Severna Makedonija hrani bogato zbirko bizantinskih fresk, nastalih med 11. in 16.stoletjem. Poleg tega se letno odvija bogat kulturni program letnih festivalov filma, glasbe, literature in umetnosti.

Najpomembnejši kulturni dogodek v državi je Ohridski poletni festival klasične glasbe in gledališča, ki se imenuje Struške večeri poezije, ki vabijo pesnike z več kot 50 držav sveta. Viden je tudi Jazz festival Skopje, Mednarodni Kamera festival v Bitoli, Odprto mladinsko gledališče in podobno.

Makedonska Opera v Skopju izvaja poletne večerne nastope, imenujejo se Majski operni večeri in se izvajajo že od leta 1972.

Kulinarika[uredi | uredi kodo]

Kulinarika Severne Makedonije se naslanja na balkansko izročilo, grške in turške jedi, a tudi na italijanske, nemške in še posebej madžarske jedilnike. Zaradi velike kmetije kmetijstva pri strežbi in relativno visokih temperatur čez leto, se kuhinja naslanja predvsem na svežo in raznoliko zelenjavo, ribe in mlečne izdelke. Značilni jedi sta šopska solata in tavče gravče. Vedno bolj se razvijajo tudi kvalitetne pijače, vino in žganje.

Šport[uredi | uredi kodo]

Nogomet in rokomet sta najbolj množična športa v Severni Makedoniji. Največji športni objekt v državi je nogometni stadion Arena Filip II.

Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. Severna Makedonija je organizirala tudi Evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, ki se je odigravalo v Skopju in Ohridu.

Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4. mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske radosti. Severna Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznavata 102 od 193 članic Združenih narodov.
  1. 1,0 1,1 1,2 Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Македонија, 2002 (PDF) (makedonščina in angleščina). Државен завод за статистика. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]