Paprika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Paprika
Različni kultivarji paprike
Različni kultivarji paprike
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Podrazred: Asteridae (asteride)
Red: Solanales (razhudnikovci)
Družina: Solanaceae (razhudnikovke)
Rod: Capsicum (paprika)
Vrsta: C. annuum
Znanstveno ime
Capsicum annuum
L.

Páprika (znanstveno ime Capsicum annuum) je enoletnica iz družine razhudnikovk. Izvira iz Južne Amerike in jo zaradi užitnih in aromatičnih plodov, ki jih imenujemo paprike, gojijo kot zelenjadnico.

DOMAČA PAPRIKA[uredi | uredi kodo]

Paprika je enoletna vrtna rastlina. Grmiček paprike je pokončen in razvejan ter zraste od 50 - 80 centimetrov v višino. Listi paprike so enostavne zgradbe, sestavljeni iz listnega peclja, v dolžino 10 centimetrov, ozki, jajčasti in proti koncu koničasti, ki so razraščeni posamično po vejicah stebla. Koreninski sistem je za razliko od množičnega zgornjega dela razmeroma zelo slabo razvit. Sestoji se iz primarne korenine, ki se ponavadi med presajanjem poškoduje. Kasneje pa se iz nje vodoravno ter plitko v tleh razvijajo močnejše stranske korenine, ki zrastejo v dolžino od 30 do 50 centimetrov. Primarna korenina pa v svoji rasni dobi zraste v globino od 30 do 60 centimetrov. Cvetovi se oblikujejo v nasprotni rasti listov, običajno posamezno ali, kar je manj pogosto, več naenkrat. Sestavljeni so iz zvončastega peclja svetlo zelene barve, iz 5 in včasih več cvetov hkrati ter venca sestavljenega iz 5 do 8 v spodnjem delu skupaj zaraščenih cvetov, ki so bledo rumeno sive ter temno vijoličaste barve. Ima 5 prašnikov, včasih tudi do 8, pestilo pa ima petstopenjski ovarij z več semeni. Plod je po botanični razvrstitvi večsemenski fižol različnih oblik, velikosti in barv, ki so lahko rumene, svetlo in temno zelene, oranžne, rdeče ali rjave barve.

PLOD PAPRIKE Plod paprike je s pregradami porazdeljen na več delov in število, ki določa njegov videz. V notranjosti ploda se nahaja semenska loža, v kateri je večina semen, nakar se jih nekaj nahaja tudi po steni pregrad. V enem plodu se lahko razvije tudi do 500 semen, kar je odvisno od velikosti ploda in razvitosti semenskih lož v zgodnji razvojni dobi.

NOTRANJOST PLODA PAPRIKE Seme paprike je ledvičaste oblike, gladko in bledo rumene barve. Dolžina semena je 3 - 4 mm, širine 2 -3 mm in debelino do 1 mm. V ene gramu je od 150 do 200 semen paprike.

SEME PAPRIKE Seme je sestavljeno iz semenske lupine, ki obdaja seme - endosperma, v katerem je rezerva hranil potrebnih za začetni razvoj mladih rastlin, iz semen, ki so sestavljeni iz kotiledona in kalčkov korenin ter popka, na katerega je bilo seme pritrjeno. Seme z vsemi ugodnimi pogoji skalsdiščenja lahko ohrani svojo kaljivost tudo do 5 let.

ZANIMIVOSTI Beseda paprika se kot sposojenka iz hrvaškega jezika najde tudi v mnogih drugih evropskih jezikih. Torej beseda »paprika« obstaja v : nemščini, francoščini, italijanščini, španščini, ruščini, portugalščini, grščini, belorusčini, madžarščini, ukrajinščini, v češkem, slovaškem, danskem, finskem, norveškem, švedskem, litovskem, poljskem, nizozemskem, gruzijskem, irskem, islandskem, estonskem jeziku, velščini in še mnogih drugih. Pekoča paprika je med drugim tudi kot glavna sestavina plinskih razpršilcev, saj kot naravna sestavina ne poškoduje oči, za razliko raznovrstnih solzilcev.

ČILI[uredi | uredi kodo]

ČILI je sadež različnih tropskih vrst paprike (vključujoče tudi nekatere vrste znane domače paprike) z zelo majhnimi sadeži, ki jih sušimo in zmeljemo v prah. Cili zraste do velikosti 4 centimetrov, rumene, zelene, oranžne ali rdeče barve in imajo neverjetno pekoč okus. Ko se sadeži posušijo in zmeljejo, dobimo prah, ki se imenuje kajenski poper.

Beseda »Čili« izhaja iz španske besede chile, namreč v Evropo so je prinesli Španci v času kolumbovih potovanj po Ameriki. Samo ime te vrste paprike izhaja iz španskih in portugalskih kolonij v Južni Ameriki, Indiji in Afriki, kjer se danes v večini tudi prideluje.

Čili je neverjetno pikantnega okusa in je tudi dvajset krat bolj pekoč od navadne pekoče paprike; tudi okus je malce manj aromatičen in pikanten in barva bolj bleda. Glavna sestavina, ki mu pravzaprav daje to pikantnost je capsaicin. Snov dokazano znižuje raven holesterola in trigliceridov v krvi, preprečuje strjevanje krvi, krepi imunski sistem in ima afrodizijske, antibakterijske in fungicidne lastnosti.

Uporablja se za začinjanje zelenjavnih jedi, pikantnih omak, namazov, kod dodatek kravjemu siru, zelenjavnim enolončnicam, nepogrešljiv dodatek pa je tudi v tradicionalni mehiški jedi Chili con carne. Čili je je tudi sestavni del vseh pekočih omak, kot so kari (curry), tabasco omake, mehiške salse. Se pa lahko kombinira tudi s sladkimi jedmi v kulinariki.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]