Bošnjaki
Bošnjaci | |
|---|---|
.svg) | |
| Skupno število pripadnikov | |
| ok. 2.5 milijona (prib.) [note 1] | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
| Bosna in Hercegovina 1,769,592[1] | |
| Številčna bošnjaška diaspora: | |
 Turčija | ok. 115,000, po poreklu ok. 2,000,000[2] |
 ZDA | ok. 100,000[3] |
 Srbija | 153,801[4] |
 Črna gora | 58,956[5] |
 Kanada | ok. 50,000[6] |
 Kosovo | 27,533[7] |
 Hrvaška | 24,131[8] |
 Slovenija | 21,542[9] |
 Danska | 21,000[10] |
 Severna Makedonija | 17,018[11] |
 Avstralija | 14,620[12] |
| Jeziki | |
| Bosanščina | |
| Religija | |
| Večinoma Sunitski islam[13] | |
| Sorodne etnične skupine | |
| Drugi južni Slovani, posebno bosanski Srbi in bosanski Hrvati | |
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov. Predstavljajo od 43,47 % do 55 % prebivalstva. Bošnjaki živijo tudi v sosednjih državah BiH: v Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem.
Bošnjaki govorijo bosanski jezik, ki se ponekod (v Srbiji) imenuje bošnjaški jezik. Po veroizpovedi so večinsko muslimani, in sicer sunitske ločine, kar je posledica islamizacije v času turške okupacije bosanske srednjeveške države, do 10% je ateistov, ostali pa so ali pravoslavci ali katoličani. Njihova etnogeneza je zelo dolga in se vleče od naselitve južnih Slovanov na področje okoli reke Bosne (Bosnae), srednjeveške bosanske države, turške in avstro-ogrske okupacije, Države SHS, Kraljevine SHS in Jugoslavije prek priznanja naroda "Muslimani" (Ustava SFRJ, 1974) do priznanja naroda Bošnjaki (Ustava Federacije BIH, 1994).
Številni Bošnjaki (ekonomski in politični migranti) živijo v drugih evropskih državah (predvsem v Nemčiji, Švici, Avstriji, na Švedskem, v Sloveniji (tu jih živi okoli 32.500). Izven Evrope pa živijo v Turčiji, Severni Ameriki (ZDA in Kanada) ter Avstraliji.
Sprva so bile migracije Bošnjakov ekonomske narave, kasneje pa posledica vojne v BiH (1992-1995).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini, 2013. Rezultati popisa« [Cenzus of population, households and dwellings in Bosnia and Herzegovina, 2013. Final results] (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. junija 2016. Pridobljeno 13. maja 2017.
- ↑ »Türkiye'deki Kürtlerin sayısı! - Magazin Haberleri - Milliyet«. Arhivirano iz spletišča dne 26. decembra 2021. Pridobljeno 9. junija 2006.
- ↑ »U.S. Census website«. U.S. Census Bureau. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno 6. junija 2008.
- ↑ »Коначни резултати Пописа становништва, домаћинстава и станова 2022«. stat.gov.rs. Arhivirano iz spletišča dne 8. junija 2023. Pridobljeno 8. oktobra 2023.
- ↑ »Popis stanovništva, domaćinstava i stanova, 2023. godine« (PDF). Pridobljeno 15. oktobra 2024.
- ↑ »About Bosniaks«. december 2020. Arhivirano iz spletišča dne 4. decembra 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Kosovo Census 2011, ask.rks-gov.net
- ↑ Predloga:Croatian Census 2021
- ↑ »Statistični urad RS - Popis 2002«. Arhivirano iz spletišča dne 30. maja 2017. Pridobljeno 1. maja 2016.
- ↑ »Kilde: "Ældre bosniske flygtninge søger hjem"«. Folkedrab.dk. Arhivirano iz spletišča dne 25. marca 2012. Pridobljeno 5. januarja 2012.
- ↑ »Macedonian Census 2002« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. julija 2007. Pridobljeno 5. januarja 2012.
- ↑ »Zašto je teško procijeniti broj Bosanaca i Hercegovaca u Australiji?«. 17. september 2019. Arhivirano iz spletišča dne 6. novembra 2023. Pridobljeno 17. septembra 2019.
- ↑ Aziz Al-Azmeh; Effie Fokas (15. november 2007). Islam in Europe: Diversity, Identity and Influence. Cambridge University Press. str. 97. ISBN 978-1-139-46782-7.
 | Ta članek o etnični skupini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=note> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=note}} (glej stran pomoči).