Kraljevina Bolgarija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kraljevina Bolgarija
Кралство България

Carstvo Bălgarija

1908–1946
 

zastava grb
(1927–1946)
Geslo
Съединението прави силата
Saedinenieto pravi silata
("Enotnost dela moč")
Himna
Шуми Марица
Šumi Marica

Shumi Maritsa (1886-1944)

Kraljevina Bolgarija leta 1914, na predvečer prve svetovne vojne
Glavno mesto Sofija
Religija Bolgarska pravoslavna cerkev (državna vera)
Vlada Unitarna parlamentarna monarhija
(1908–1935; 1943–1946)
  • pod vojaško diktaturo
    (1923-1926)
  • pod vojaško diktaturo
    (1934–1935)
  • pod bolgarsko domovinsko fronto
    (1944–1946)
  • Unitarna avtoritarna absolutna monarhija
    (1935–1943) (de facto)
car (kralj)
 -  1908–1918 Ferdinand
 -  1918–1943 Boris III.
 -  1943–1946 Simeon II
Chairman of the Council of Ministers
 -  1908–1911 (first) Aleksandar Malinov
 -  1944–1946 (last) Kimon Georgiev
Zakonodajno telo National Assembly
Zgodovina
 -  Razglašena neodvisnost 5. oktober 1908
 -  Balkanske vojne 1912–1913
 -  Bukareštanska pogodba (1913) 10. avgust 1913
 -  prva svetovna vojna 1915–1918
 -  Neuillyjska pogodba 27. november 1919
 -  državni udar 1923 9. junij 1923
 -  državni udar 1934 19. maj 1934
 -  Protidržavni udar Borisa III. 1935
 -  Kraiovska pogodba 7. september 1940
 -  Bolgarski državni udar 1944 9. september 1944
 -  Referendum o bolgarski republiki 1946
Odpravljena monarhija
15. september 1946
Površina
 -  1915 122,134 km²
Prebivalstvo
 -  1915 (ocena)[1] 4,580,000 
     Gostota 0 /km²)
Valuta lev
Opozorilo: Value not specified for "common_name"|- style="font-size: 85%;" Opozorilo: Vrednost v "parametru continent" ni podana

Kraljevina Bolgarija (bolgarsko Кралство България, romanizirano Kralstvo Bălgarija) ali Bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Царство България, romanizirano Carstvo Bălgarija), imenovano tudi Tretje bolgarsko carstvo (bolgarsko Трето Българско Царство, romanizirano Treto Bălgarsko Carstvo), je bila ustavna monarhija v jugovzhodni Evropi, ki je bila ustanovljena 5. oktobra (22. septembra) 1908, ko je bila bolgarska država povzdignjena iz kneževine v carstvo.[2]

Ferdinand Bolgarski, ustanovitelj kraljeve družine, je bil ob razglasitvi neodvisnosti okronan za carja, predvsem zaradi svojih vojaških načrtov in zaradi iskanja možnosti za združitev vseh dežel na Balkanu z etnično bolgarsko večino (zemelj, ki so bile zasežene Bolgariji in dano Osmanskemu cesarstvu v Berlinski pogodbi).

Država je bila ves čas svojega obstoja skoraj nenehno v vojni, zaradi česar je dobila vzdevek balkanska Prusija. Bolgarija je nekaj let mobilizirala vojsko z več kot 1 milijonom ljudi iz svojega približno 5-milijonskega prebivalstva, v 1910-ih pa se je vključila v tri vojne – prvo in drugo balkansko vojno ter prvo svetovno vojno. Po prvi svetovni vojni so zavezniške sile razpustile bolgarsko vojsko in ji prepovedale obstoj, vsi načrti za nacionalno združitev bolgarskih dežel pa so propadli.

Manj kot dve desetletji pozneje je Bolgarija vstopila v drugo svetovno vojno na strani sil osi in se spet znašla na strani poraženk, dokler septembra 1944 ni prestopila na stran zaveznikov. Leta 1946 je bila monarhija ukinjena, zadnji car Simeon Sakskoburggotski je bil poslan v izgnanstvo, kraljevino pa je nadomestila Ljudska republika Bolgarija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Central Powers Page 4 – Kingdom of Bulgaria". Pridobljeno 14 Jan 2022.
  2. "Bulgaria at the end of the 19th-century". Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 2021-07-01.{{cite web}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)