Trogir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trogir
Trogir3.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Nadmorska višina: 7 m
Število prebivalcev: 10907 (2001)
Poštna št./pošta: 21220 Trogir
Mesto: Trogir
Občina: Trogir
Županija: Splitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
grb mesta Trogir
Trogir
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
World Heritage Logo global.svg
Države Zastava Hrvaške Hrvaška
Tip Kulturni spomenik
Kriterij ii, iv
Referenca 810
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1997 (21. zasedanje)

Trogir (dalmatinsko: Tragur) je dalmatinsko mestece in pristanišče na Hrvaškem, v Splitsko-dalmatinski županiji. Nahaja se 25 km zahodno od Splita, v Trogirskem kanalu, na koncu Kaštelanskega zaliva.

Zaradi urbanistično-arhitekturne zasnove, ki sega v antično dobo, izredno ohranjene arhitekture v romansko-gotskem slogu ter stavb v beneškem slogu je zgodovinsko jedro Trogirja od leta 1997 vpisano v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.

Mikrolokacija[uredi | uredi kodo]

Trogir leži na manjšem otočku med otokom Čiovo in kopnim. Od kopnega ga deli ozek kanal s privezi za čolne, preko katerega sta zgrajena dva mostova, eden za cestni promet in drugi za pešce. Tretji most na severni obali povezuje središče Trogirja z delom mesta na otoku Čiovo in z ladjedelnico.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na področju današnjega mesta so v 3. stoletju pr. n. št. grški kolonisti z otoka Visa (Issa) ustanovili naselje Tragurion, ki se je v rimski dobi imenovalo Tragurium in se razvilo v pomembno pristanišče. Grško ime naselja izvira iz grške besede "tragos" s pomenom kozel, podobno kot grško ime otoka Čiovo "Bua" izvira iz grške besede "voua" s pomenom čreda. Z razvojem bližnjega mesta Solina (Salone), ki je danes predmestje Splita, je pričel Trogir počasi zgubljati svoj pomen. Po propadu rimskega imperija je prišel Trogir pod oblast Bizanca. V času naseljevanja Hrvatov so se v Trogir priselili begunci iz Solina. Kljub formalnemu priznavanju bizantinske oblasti je Trogir od 9. stol. dalje plačeval davke tudi madžarskim (hrvaškim) vladarjem. Mesto je postalo v 9. stol. sedež škofije, ki je bila ukinjena leta 1828.Leta 1000 je Beneška republika priznala neodvisnost prebivalcev mesta Trogirja in od tedaj je Trogir začel trgovati z italijanskim polotokom, od koder so odtlej prihajali številni kulturni vplivi ter pobude za gospodarski napredek in izboljšave. Leta 1107 je naselju mestne pravice z listino podelil madžarsko-hrvaški kralj Koloman. Leta 1123 so saracenski pirati osvojili in skoraj popolnoma porušili Trogir. Leta 1242 se je v mesto pred mongolskimi osvajalci zatekel madžarsko-hrvaški kralj Béla IV. Po vojni med Chioggio in Benetkami je morala Chioggia preklicati svoje partnerstvo z Zadrom in Trogirjem proti benečanom, nato pa je Šibenik postal najpomembnejše trgovsko središče z monopolom pri trgovanju s soljo na skoraj celotnem Jadranu. Leta 1420 se je pričelo skoraj štiristoletno obdobje oblasti Beneške republike v Trogirju, med katerim je mesto (namesto izvoljenih predstavnikov iz vrst domačih plemiških rodbin) vodil v Benetkah potrjeni podesta s svojo mestno upravo. Okoli leta 1650 so v Trogirju odkrili rokopis "Satirikon" antičnega rimskega pisca Petronija, katerega sestavni del je tudi nastarejši zapis "Cena Trimalchionis" (Trimalchiove večerje), ki predstavlja enega od najpomembnejših primerkov rimskega literarnega ustvarjanja. Po ukinitvi Beneške republike s strani Napoleona Bonaparteja leta 1797 je Trogir (po kratkem obdobju francoske oblasti v času Ilirskih provinc) leta 1918 prešel pod oblast habsburške monarhije. V letih pred drugo svetovno vojno je bilo mesto sestavni del SHS in nato Kraljevine Jugoslavije. Po fašistični agresiji leta 1941 in kasnejši nemški okupaciji so Trogir 20.10.1944 osvobodili partizani in je bil del Jugoslavije do njenega razpada in razglasitve neodvisne države Hrvaške leta 1991.

panorama Trogirja

Kulturni spomeniki[uredi | uredi kodo]

  • Zgodovinsko mestno jedro z okoli 10 cerkvami ter številnimi hišami in palačami iz 13. stoletja
  • Mestna vrata iz 17. in mestno obzidje iz 15. stoletja
  • Katedrala sv. Lovrenca (Svetog Lovre) iz 13. stoletja, s portalom mojstra Radovana, unikatim delom tega dalmatinskega umetnika
  • Knežja palača iz 13. stoletja
  • Trdnjava Kamerlengo iz 15. stoletja
  • Velika in mala palača Čipiko iz 15. stoletja
  • Mestna loža iz 15. stoletja

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
3201 3069 3129 3392 3420 3514 3296 4536 4403 4348 5003 6177 8588 10266 10907

Znani trogirčani[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Trogir 43°31′10″N, 16°15′00″E

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]