Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope
Tysa Rakhiv.jpg
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeAncient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe
LegaNemčija, Slovaška, Ukrajina, Albanija, Belgija, Bolgarija, Italija, Hrvaška, Romunija, Slovenija, Španija
Koordinati49°05′10″N 22°32′10″E / 49.0861°N 22.5361°E / 49.0861; 22.5361Koordinati: 49°05′10″N 22°32′10″E / 49.0861°N 22.5361°E / 49.0861; 22.5361
VključujeBoatin Reserve
Cheile Nerei-Beușnița
Ciucevele Cernei
Codrul Secular Slătioara
Coronini - Bedina
Cozia
Djendema
Dürrenstein
Gorgany Nature Reserve
Groșii Țibleșului - Izvorul Șurii
Groșii Țibleșului - Preluci
Hajdučki i Rožanski kukovi
Iauna - Craiovei
Izvoarele Nerei
Izvoarele Nerei
Kalkalpen - Bodinggraben
Kalkalpen - Hintergebirg
Kalkalpen - Urlach
Kalkalpen - Wilder Graben
Kozya Stena
Krokar forest reserve
Lotrișor
Lumi i Gashit
Peeshti Skali
Q12115573
Q12150718
Q3128707
Q4281073
Q4513927
Q64682794
Q64682820
Q64682821
Q64682822
Q64682823
Roztochya Biosphere Reserve
Rožok
Rrajca
Sevеren Dzhendem
Snežnik-Ždrocle forest reserve
Sokolna
Stara Reka
Steneto Biosphere Reserve
Strimbu Băiuț
Stužica
Svydovets protected massif
Tsaritchina Biosphere Reserve
Uzhanian National Nature Park
Vihorlat
Zacharovanyi Krai - Velykyi Dil
Narodni park Paklenica
KriterijNaravni: (ix)[1]
Referenca1133
Vpis2007 (31. zasedanje)

Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope so čezmejni spomenik Unescove svetovne naravne dediščine v 12 evropskih državah. Na začetku je pod imenom Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih obsegal gozdove, ki rastejo na desetih ločenih območjih Karpatov, vzdolž 185 km dolge osi od hribovja Rahiv in gorskega grebena Čornogora v Ukrajini preko grebena Poloniny do Vihorlatskih vrhov na Slovaškem.

Gozdovi v Karpatih merijo 77.971,6 ha. V zaščiteno območje spada samo 29.278,9 ha gozdov, ostali del pa tvori nekakšno vmesno zaščitno območje. 70 % zaščitenega območja je v ukrajinski Zakarpatski oblasti, 30 % pa v slovaškem Prešovskem okraju. Vanj spadata dva narodna parka, biosferni rezervat in nekaj habitatov, večinoma na Slovaškem. Oba narodna parka in njuna okolica na Poljskem tvorita poseben Vzhodnokarpartski biosferni rezervat.

Na Slovaškem so gozdovi Havešova, Rožok in Stužica, vsi v pogorju Bukovské vrchy in Vihorlatski Kyjovský prales (pragozd).

Ukrajinski del prvobitnih bukovih gozdov sestavljajo Čornogora, Kizij-Tribušani, Maramaroš, Stužicija-Užok, Svidovec in Uholka-Širiki Luh. Za obiskovalce je dostopnih samo nekaj od desetih zaščitenih pragozdov. Stužica v Bukovskih vrhovih je edini z označenimi pohodniškimi potmi.

Pet nemških gozdov (Jasmund, Serrahn, Grumsin, Hainich in Kellerwald) pokriva površino 4.391 ha. Na seznam svetovne dediščine so bili dodani leta 2011, vnos je takrat dobil ime Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji.

Na sedanji obseg je bil razširjen na 41. zasedanju komiteja za svetovno dediščino, ki se je odvijalo v poljskem Krakovu med 2. in 12. julijem 2017. Spomenik se zdaj razteza čez 12 držav, poleg Ukrajine, Slovaške in Nemčije še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Romunija, Slovenija in Španija. V Sloveniji sta vključena gozd Ždrocle na Snežniku in kočevski pragozd Krokar.

Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope is located in Srednja Evropa
Jasmund
Jasmund
Serrahn
Serrahn
Grumsiner Forst
Grumsiner Forst
Kellerwald-Edersee
Kellerwald-Edersee
Hainich
Hainich
Havešová
Havešová
Stužica/Bukovské vrchy
Stužica/Bukovské vrchy
Rožok
Rožok
Vihorlatské vrchy
Čornohora
Kuzij/Tribušani
Maramoros
Maramoros
Stužicija/Užtok
Svidovec
Uholka
Pragozd Krokar
Pragozd Krokar
Ždrolce
Ždrolce
Lokacije bukovih gozdov v Evropi

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]