Operna hiša mejne grofije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Operna hiša mejne grofije
Operna hiša mejne grofije 2013
Zemljevid
LokacijaBayreuth, Bavarska, Nemčija
Koordinati49°56′40″N 11°34′43″E / 49.94444°N 11.57861°E / 49.94444; 11.57861
TipOperna hiša
Gradnja
Zgrajeno1744–1748
Arhitekt
  • Joseph Saint-Pierre
  • Giuseppe Galli Bibiena
  • Carlo Galli Bibiena
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeMargravial Opera House Bayreuth
Varovalni pas4,22 ha
Kriterij
Kulturni: (i), (iv)
Referenca1379
Vpis2012 (36. zasedanje)
[uredi v Wikipodatkih]

Operna hiša mejne grofije (nemško Markgräfliches Opernhaus) je baročna operna hiša v mestu Bayreuth v Nemčiji. Zgrajena med letoma 1745 in 1750 je eno redkih ohranjenih evropskih gledališč tega obdobja in je bilo obsežno obnovljeno.[1] 30. junija 2012 je bila operna hiša zaradi svoje izjemne baročne arhitekture vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Operna hiša, ki stoji v razširjenem delu ulice, tako da so se kočije lahko ustavile spredaj, meri 71,5 metra v dolžino, 31 metrov v širino in 26 metrov v višino.[3] Stavba je bila zgrajena po načrtih francoskega arhitekta Josepha Saint-Pierra (ok. 1709 – 1754), dvornega graditelja Hohenzollernskega mejnega grofa Friderika Brandenburško-Bayreutskega in njegove žene pruske princese Wilhelmine. Fasada iz peščenjaka je bila zasnovana tako, da se zlije z okoliškimi stavbami in spominja na Place Vendome v Parizu z velikimi korintskimi stebri. Čez celotno pročelje se je raztezala balustrada s skulpturami Minerve, Apolona in 6 muz na vrhu.

Notranjost, pogled navzgor na Court Loge

Leseno notranjost sta oblikovala Giuseppe Galli Bibiena (1696–1757)[4] in njegov sin Carlo iz Bologne v italijanskem poznobaročnem slogu. Avditorij je bil zgrajen v obliki zvona in lahko sprejme približno 500 ljudi. Notranjost, zapleteno prekrita z zlatimi poudarki, s stropom v obliki trompe l'oeil, je morda poskušal posnemati drage kamne, kot je lapis lazuli. Nekateri deli notranjosti so prekriti s poslikanim platnom, da bi preprečili razpoke in izboljšali akustiko.

Dvorna loža, zgrajena za mejnega grofa, je nasproti odra in zajema vsa tri nadstropja. Zelo je okrašena s simboli Brandenburške hiše in je v celoti ohranjena v prvotnem stanju, razen zavese, ki so jo vzele Napoleonove čete na svojem pohodu v rusko kampanjo leta 1812. Vendar pa je dvorno ložo le redko uporabljal umetnostno usmerjeni mejni grofovski par, ki je raje sedel v prvi vrsti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Operno hišo v Bayreuthu so slovesno odprli ob poroki njune hčerke Elisabeth Fredericka Sophie z vojvodo Karlom Evgenom Württemberškim. Princesa Wilhelmina, starejša sestra pruskega kralja Friderika II. Velikega, je leta 1737 ustanovila gledališko družbo. V novi operni hiši je sodelovala kot skladateljica opernih del in Singspiele, pa tudi kot igralka in režiserka.[5] Danes nastopa v zvočno-svetlobni predstavitvi za turiste. Po njeni smrti leta 1758 so se predstave prenehale in stavba je bila zapuščena, kar je eden od razlogov za njeno dobro ohranjenost.

Več kot sto let pozneje je velika globina odra 27 metrov[6] pritegnila skladatelja Richarda Wagnerja, ki je leta 1872 izbral Bayreuth za festivalsko središče in dal zgraditi Festspielhaus severno od mesta. Postavitev temeljnega kamna je bila 22. maja, na Wagnerjev rojstni dan, in je vključevala izvedbo [[|Beethovnove Simfonije št. 9 v režiji maestra.

Deli biografskega filma Farinelli iz leta 1994 so bili posneti v operni hiši. Gledališče je bilo prizorišče letnega festivala Bayreuther Osterfestival do leta 2009. Vsak september od leta 2000 do 2009 je gledališče gostilo tudi baročni festival Bayreuth z uprizoritvami zgodnjih opernih redkosti. Festival 2009 je vključeval uprizoritve festa teatrale Andree Bernasconija, L'Huomo, na libreto markgrofinje Wilhelmine. Bayreuthski barok je bil oživljen leta 2020.[7]

Gledališče se je oktobra 2012 zaprlo zaradi obsežne obnove in ponovnega razvoja ter ponovno odprlo 12. aprila 2018.[8][9]

Muzej[uredi | uredi kodo]

Danes Operna hiša mejne grofije in sosednji Redoutenhaus tvorita muzejski kompleks. Od aprila 2023 je v prostorih Redoutenhausa na ogled razstava o Operni hiši kot svetovni dediščini in baročni gledališki kulturi Bayreutha. Razstava, zasnovana po principu več čutov, med drugim predstavlja najpomembnejšo in celovito rekonstrukcijo baročnega odra na svetu, vključno z baročno odrsko tehniko in posebnimi učinki, ki jih obiskovalci lahko preizkusijo.[10] Med eksponati je tudi detajlna maketa arhitekturne konstrukcije gledališke stavbe. Vključujoč praktični muzej ima veččutno izobraževalno ponudbo, kot so postaje za dotikanje, poslušanje in vonjanje.

V Novi palači je nekaj prostorov posvečenih gledališkim stavbam markgrofinje Wilhelmine in družine arhitektov Galli-Bibiena. Med drugim hrani maketo operne hiše v prvotnem stanju, tj. preden se je odrski portal zmanjšal, kar je postalo nujno zaradi postavitve železne zavese.[11]

Razno[uredi | uredi kodo]

Wilhelm Heinrich Wackenroder: »Operna hiša, ki je skoraj tako velika kot berlinska operna hiša in velja za eno največjih in najveličastnejših opernih hiš na svetu.«[12]

Leta 1998 je Deutsche Post izdal posebno znamko »250 let operne hiše Bayreuth«.

Berlinski filharmoniki so 1. maja 2018 v okviru svojega evropskega koncertnega cikla nastopili v Operni hiši mejne grofije skupaj s sopranistko Evo-Mario Westbroek in pod vodstvom Paava Järvija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Goldmann, A. J., Inch by Inch, an Operatic Jewel Is Polished, The New York Times, 16 April 2018, photographs by Gordon Welters
  2. ↑ »Margravial Opera House Bayreuth«. UNESCO. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  3. ↑ Margravial Opera House Bayreuth – Outstanding monument of baroque theatre culture (PDF) (poročilo). The Bavarian Department for State-owned Palaces, Gardens and Lakes. december 2009. Pridobljeno 10. septembra 2022.{{navedi report}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ »Margravial Opera House Bayreuth – World Heritage Site – Pictures, info and travel reports«. www.worldheritagesite.org (v angleščini). Pridobljeno 6. novembra 2017.
  5. ↑ Kotnik, Vlado (6. julij 2017). »The Adaptability of Opera: When Different Social Agents Come to Common Ground« (PDF). sfopera.com.
  6. ↑ »UNESCO-Weltkulturerbe Markgräfliches Opernhaus« [UNESCO World Heritage Site: Margravial Opera House] (v nemščini). City of Bayreuth: Tourism, Culture and Leisure. Pridobljeno 22. januarja 2016.
  7. ↑ Berg, Karl Georg (24. september 2020). »Erfolgreiche Premiere des neuen Festivals Bayreuth Baroque«. Die Rheinpfalz (v nemščini). Ludwigshafen. Pridobljeno 8. oktobra 2022.
  8. ↑ Brug, Manuel (14. april 2018). »Bayreuth hat seinen schönsten Kulturtempel zurück«. Die Welt (v nemščini). Pridobljeno 16. aprila 2018.
  9. ↑ »Markgräfliches Opernhaus Bayreuth in neuem Glanz wiedereröffnet«. Deutsche Welle (v nemščini). 12. april 2018. Pridobljeno 16. aprila 2018.
  10. ↑ Cordula Mauß, Florian Schröter (22. december 2022). »Vorhang auf! Die Rekonstruktion einer barocken Bühne im neuen Opernhausmuseum Bayreuth«. Blog der Bayerischen Schlösserverwaltung (v nemščini).
  11. ↑ Peter O. Krückmann: Das Bayreuth der Markgräfin Wilhelmine heute. In: Archiv für Geschichte von Oberfranken. 81. Band. Bayreuth 2001, S. 245.
  12. ↑ Wilhelm Heinrich Wackenroder: Pfingstreise mit Tieck, 1793

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Operna hiša mejne grofije
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Operna_hiša_mejne_grofije&oldid=6156241«