Muzejski otok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Muzejski otok
Museumsinsel
Berlin Museumsinsel Fernsehturm.jpg
Bodejev muzej na Muzejskem otoku
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeMuzejski otok
Museumsinsel
LegaSpreeinsel, Berlin-Mitte, Mitte, Nemčija
Koordinati52°31′17″N 13°23′44″E / 52.52139°N 13.39556°E / 52.52139; 13.39556
Površina8,6 ha
Varovalni pas22,5 ha
Kriterij
kultirni ii, iv
Referenca896
Vpis1999 (23. zasedanje)
Karte berlin museumsinsel.png
Zemljevid Muzejskega otoka (rdeče)
Muzejski otok se nahaja v Nemčija
Muzejski otok
Lega: Muzejski otok

Muzejski otok (nemško Museumsinsel) je muzejski kompleks na severnem delu otoka na reki Spree v zgodovinskem središču Berlina. Je ena od najbolj obiskanih znamenitosti nemške prestolnice in ena od najpomembnejših muzejskih znamenitosti v Evropi. Muzejski otok se je gradil od leta 1830 do 1930 po naročilu pruskih kraljev in načrtih petih arhitektov. Leta 1999 je bil razglašen za Unescovo svetovno dediščino. Sestavljajo ga Stari muzej, Novi muzej, Stara narodna galerija, Bodejev muzej in Pergamonski muzej.[1] Po ponovni združitvi Nemčije je bil Muzejski otok obnovljen in razširjen.[2]Leta 2019 sta bila odprta nov center za obiskovalce in Umetniška galerija James-Simon.

Pregled[uredi | uredi kodo]

Muzejski otok se tako imenuje zaradi kompleksa mednarodno pomembnih muzejev na severnem delu otoka. Muzeji so del Berlinskih državnih muzejev.

  • Stari muzej (Altes Museum) se je ob otvoritvi 3. avgusta 1830 imenoval Kraljevi muzej (Königliches Museum). V Stari muzej je bil preimenovan leta 1841. Načrte zanj je naredil arhitekt Karl Friedrich Schinkel.
  • Novi muzej (Neues Museum) je bil zgrajen leta 1859 po načrtih Schinkelovega študenta, arhitekta Friedricha Augusta Stülerja. Med drugo svetovno vojno je bil porušen in ponovno zgrajen pod vodstvom Davida Chipperfielda za Egipčanski muzej Berlina. Ponovno odprt je bil leta 2009.
  • Stara narodna galerija (Alte Nationalgalerie) je bila zgrajena leta 1876 po načrtih Friedricha Augusta Stülerja. V njej je zbirka umetnin iz 19. stoletja, donacija bankirja Joachima H. W. Wagenerja.
  • Bodejev muzej (Bode-Museum) je na skrajnem severnem koncu otoka. Odprt je bil leta 1904 kot Muzej cesarja Friderika (Kaiser-Friedrich-Museum). V njem je razstavljena zbirka skulptur in poznoantičnih in bizantinskih umetnin.
  • Pergamonski muzej (Pergamonmuseum) je bil zgrajen leta 1930. V njem je več rekonstruiranih zgodovinsko pomembnih zgradb, kot sta Pergamonski oltar in Ištarina vrata iz Babilona.
  • Humboldov forum naj bi se po načrtih odprl leta 2020 nasproti parka Lustgarten. V njem naj bi bila Etnološki muzej Berlina in Muzej azijske umetnosti. Obe instituciji sta naslednici Stare pruske umetniške zbornice, ki je bila ob ustanovitvi sredi 16. stoletja v berlinski cesarski palači.

Muzejski kompleks je bil leta 1999 uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Museumsinsel. Berlin UNESCO World Heritage Centre.
  2. Masterplan Museumsinsel.